Page 34 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 34
osnove kvalitativnega raziskovanja
možnosti izbire glede na to sta izbor več pojavov znotraj ene enote analize
(kar omogoči bolj globinski vpogled in večjo možnost ponovljivosti) ali iz-
bor več enot analize (kar nam omogoči večjo posplošljivost in zanesljivost).
5. Empirični del: zbiranje empiričnih podatkov.
Preden se lotimo zbiranja, je potrebna priprava instrumentov, kot so chec-
k-lista opazovanj, seznami, usmeritve za intervju, vprašalniki ipd. Razmisliti
velja tudi, kako bomo beležili, posneli zbiranje podatkov.
Med raziskovanjem je potrebno voditi natančen dnevnik poteka raziskave
(research log).
6. Urejanje materiala
V tej fazi pripravimo gradivo za analizo in nadaljno shranjevanje. Arhiviramo
material (osnovni register, formirani dokumenti), pri čemer moramo upo-
števati tudi etične vidike (kvalitativnega raziskovanja), predvsem da so in-
formacije o udeležencih raziskave ustrezno zaščitene.
7. Kvalitativna analiza in interpretacija
V poteku analize in interpretacije imamo v mislih sledeče:
- iskanje notranjih odnosov, formuliranje pravil, oblik, teoretične
razlage;
- dokumentiranje vsakega koraka;
- povezava kvalitativnih in kvantitativnih podatkov (če imamo obe
vrsti podatkov);
→ po potrebi se vrnemo na fazo 3, 4, ali 5 (sekvenčna analiza).
Ta faza raziskovanja je podrobneje opisana v naslednjih poglavjih.
8. Poročilo oz. poročanje
Poročilo je kodiran zapis, ki je odvisen od namena: lahko je zabavno, znanst-
veno, moralistično, aktivistično. Zavzamemo lahko različne pozicije: prizna-
vajočo (priznamo subjektivnost pogleda, opisujemo metode na pošten
način), impresionistično (osebno, brez teorije, pripovedno, da bi bralec čim
bolj podoživel izkušnjo). Stil naj bo jasen, jezik pa preprost. Zaključke pri-
kažemo tako tekstovno kot s slikovnimi prikazi.
34
možnosti izbire glede na to sta izbor več pojavov znotraj ene enote analize
(kar omogoči bolj globinski vpogled in večjo možnost ponovljivosti) ali iz-
bor več enot analize (kar nam omogoči večjo posplošljivost in zanesljivost).
5. Empirični del: zbiranje empiričnih podatkov.
Preden se lotimo zbiranja, je potrebna priprava instrumentov, kot so chec-
k-lista opazovanj, seznami, usmeritve za intervju, vprašalniki ipd. Razmisliti
velja tudi, kako bomo beležili, posneli zbiranje podatkov.
Med raziskovanjem je potrebno voditi natančen dnevnik poteka raziskave
(research log).
6. Urejanje materiala
V tej fazi pripravimo gradivo za analizo in nadaljno shranjevanje. Arhiviramo
material (osnovni register, formirani dokumenti), pri čemer moramo upo-
števati tudi etične vidike (kvalitativnega raziskovanja), predvsem da so in-
formacije o udeležencih raziskave ustrezno zaščitene.
7. Kvalitativna analiza in interpretacija
V poteku analize in interpretacije imamo v mislih sledeče:
- iskanje notranjih odnosov, formuliranje pravil, oblik, teoretične
razlage;
- dokumentiranje vsakega koraka;
- povezava kvalitativnih in kvantitativnih podatkov (če imamo obe
vrsti podatkov);
→ po potrebi se vrnemo na fazo 3, 4, ali 5 (sekvenčna analiza).
Ta faza raziskovanja je podrobneje opisana v naslednjih poglavjih.
8. Poročilo oz. poročanje
Poročilo je kodiran zapis, ki je odvisen od namena: lahko je zabavno, znanst-
veno, moralistično, aktivistično. Zavzamemo lahko različne pozicije: prizna-
vajočo (priznamo subjektivnost pogleda, opisujemo metode na pošten
način), impresionistično (osebno, brez teorije, pripovedno, da bi bralec čim
bolj podoživel izkušnjo). Stil naj bo jasen, jezik pa preprost. Zaključke pri-
kažemo tako tekstovno kot s slikovnimi prikazi.
34