Page 32 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 32
osnove kvalitativnega raziskovanja
2. Študija razpoložljivih virov: kaj se do sedaj ve o problemu, ki se ga
želi preučevati, kaj je bilo že narejeno v tej smeri in na kakšen način. Na tej
točki si raziskovalec tudi odgovori na vprašanje: kdo in zakaj bi želel razis-
kovati oz. več vedeti o tej določeni temi.
3. Opredelitve problema
V tej fazi se razmišlja tudi o možnih rešitvah in njihovih posledicah.
• Analiza socialne situacije.
• Refleksija, zakaj smo se odločili za raziskovanje določenega pro-
blema, razlaga teoretičnega ozadja in predrazumevanja.
• Na koncu te faze oblikujemo raziskovalna vprašanja, na katera naj
bi raziskava odgovorila.
4. Zasnova raziskave, ki vključuje
- Izbiro metod pridobivanja podatkov, ki bodo najbolje odgovorile na zas-
tavljena raziskovalna vprašanja:
o metodo (metode) zbiranja podatkov in s tem tudi izbor potrebnih
pripomočkov: intervju, fokusne skupine, vprašalnik, projekcijske
tehnike, dnevniška tehnika, opazovanje, opazovanje s posegom
(etnografsko in akcijsko raziskovanje), pregled že zbranih podatk-
ov (zgodovinski viri),
o ustrezen način urejanja in analize pridobljenih podatkov (analiza
vsebine, analiza diskurza itd.) glede na izbrane tehnike.
- Način izbire udeležencev oz. raziskovalnih enot:
o vzorčenje po principu snežene kepe (znanci pripeljejo znance),
o večstopenjsko vzorčenje,
o stratificirano vzročenje,
o kriterijsko vzorčenje (kvotno),
o obetajoče (vzameš tisto, kar te trenutno pritegne in nekaj obeta),
o kombinirano,
o verižno vzorčenje: identificira se znance iz željenih ciljnih skupin
in se jih prosi, da nas napotijo k nekomu iz iste skupine. Tako do-
bimo udeležence, ki nam zaupajo (saj smo stik z njimi vzpostavi-
li preko znancev), hkrati pa jih ne poznamo osebno, kar omogoči
dovoljšnjo mero raziskovalne distance.
32
2. Študija razpoložljivih virov: kaj se do sedaj ve o problemu, ki se ga
želi preučevati, kaj je bilo že narejeno v tej smeri in na kakšen način. Na tej
točki si raziskovalec tudi odgovori na vprašanje: kdo in zakaj bi želel razis-
kovati oz. več vedeti o tej določeni temi.
3. Opredelitve problema
V tej fazi se razmišlja tudi o možnih rešitvah in njihovih posledicah.
• Analiza socialne situacije.
• Refleksija, zakaj smo se odločili za raziskovanje določenega pro-
blema, razlaga teoretičnega ozadja in predrazumevanja.
• Na koncu te faze oblikujemo raziskovalna vprašanja, na katera naj
bi raziskava odgovorila.
4. Zasnova raziskave, ki vključuje
- Izbiro metod pridobivanja podatkov, ki bodo najbolje odgovorile na zas-
tavljena raziskovalna vprašanja:
o metodo (metode) zbiranja podatkov in s tem tudi izbor potrebnih
pripomočkov: intervju, fokusne skupine, vprašalnik, projekcijske
tehnike, dnevniška tehnika, opazovanje, opazovanje s posegom
(etnografsko in akcijsko raziskovanje), pregled že zbranih podatk-
ov (zgodovinski viri),
o ustrezen način urejanja in analize pridobljenih podatkov (analiza
vsebine, analiza diskurza itd.) glede na izbrane tehnike.
- Način izbire udeležencev oz. raziskovalnih enot:
o vzorčenje po principu snežene kepe (znanci pripeljejo znance),
o večstopenjsko vzorčenje,
o stratificirano vzročenje,
o kriterijsko vzorčenje (kvotno),
o obetajoče (vzameš tisto, kar te trenutno pritegne in nekaj obeta),
o kombinirano,
o verižno vzorčenje: identificira se znance iz željenih ciljnih skupin
in se jih prosi, da nas napotijo k nekomu iz iste skupine. Tako do-
bimo udeležence, ki nam zaupajo (saj smo stik z njimi vzpostavi-
li preko znancev), hkrati pa jih ne poznamo osebno, kar omogoči
dovoljšnjo mero raziskovalne distance.
32
