Page 31 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 31
načrtovanje in potek raziskave
Globinski intervju
Koncept globinskega intervjuja temelji na dejstvu, da ljudje slabo pozna-
mo svoje doživljanje in razloge za svoja dejanja. Da bi jih spoznali, je treba
ustvariti prostor za razpiranje doživljanja in ga s ponavljajočim poizvedova-
njem o pomenu udeleženčevih odgovorov postopno širiti. Ne zadovoljimo
se torej s prvim odgovorom, ki navadno predstavlja ustaljeno udeleženče-
vo samopredstavitev, ampak povabimo udeleženca v proces samorazisko-
vanja - kolikor to dopuščajo meje njegove intime.
Opolnomočenje sogovornika
S to metodo postane udeleženec aktivni soraziskovalec, ki se zaveda razi-
skovalnega vprašanja in skozi celoten proces raziskovanja skupaj z nami išče
odgovore nanj.
Pri globinskem raziskovanju ni dovolj, da udeleženci pristanejo na sodelo-
vanje. Izbrati je potrebno takšne sogovornike, ki jih ta vrsta raziskovanja,
predvsem pa izbrana tema, zanima. Kot smo že omenili, postane udeleže-
nec soraziskovalec, ki se v teku raziskave poglobi v zastavljena vprašanja.
V primeru raziskave doživljanja stikov z mediji, lahko npr. udeleženec opi-
še tudi razmišljanje o tem kaj ga odbija oz. kaj privlači in kakšne so njegove
potrebe (Kordeš, Černigoj in Lah, 2011).
Robi opisuje vpliv raziskave na njegovo doživljanje: prve dni je bil veliko
bolj prisoten in je neprestano spraševal kako in kaj počne/razmišlja/
doživlja. Zadnji dan pa se je »očitno že navadil« in ni več povsem pris-
oten.
Poglobljeno raziskovanje mogokrat pripelje do ugotovitve, da so naše ideje
o sebi (o vzrokih zakaj počnemo kar počnemo) površne.
Potek raziskave
Glavna značilnost poteka raziskave je krožnost, kar pomeni, da lahko po-
stopek pridobivanja podatkov ponavljamo, kadar iz analize razberemo, ka-
tere podatke bi še potrebovali (t. i. sekvenčna analiza).
Tipična kvalitativna raziskava je sestavljena iz naslednjih faz:
1. Iz radovednosti ali interesa ali potrebe se porodi raziskovalna tema.
31
Globinski intervju
Koncept globinskega intervjuja temelji na dejstvu, da ljudje slabo pozna-
mo svoje doživljanje in razloge za svoja dejanja. Da bi jih spoznali, je treba
ustvariti prostor za razpiranje doživljanja in ga s ponavljajočim poizvedova-
njem o pomenu udeleženčevih odgovorov postopno širiti. Ne zadovoljimo
se torej s prvim odgovorom, ki navadno predstavlja ustaljeno udeleženče-
vo samopredstavitev, ampak povabimo udeleženca v proces samorazisko-
vanja - kolikor to dopuščajo meje njegove intime.
Opolnomočenje sogovornika
S to metodo postane udeleženec aktivni soraziskovalec, ki se zaveda razi-
skovalnega vprašanja in skozi celoten proces raziskovanja skupaj z nami išče
odgovore nanj.
Pri globinskem raziskovanju ni dovolj, da udeleženci pristanejo na sodelo-
vanje. Izbrati je potrebno takšne sogovornike, ki jih ta vrsta raziskovanja,
predvsem pa izbrana tema, zanima. Kot smo že omenili, postane udeleže-
nec soraziskovalec, ki se v teku raziskave poglobi v zastavljena vprašanja.
V primeru raziskave doživljanja stikov z mediji, lahko npr. udeleženec opi-
še tudi razmišljanje o tem kaj ga odbija oz. kaj privlači in kakšne so njegove
potrebe (Kordeš, Černigoj in Lah, 2011).
Robi opisuje vpliv raziskave na njegovo doživljanje: prve dni je bil veliko
bolj prisoten in je neprestano spraševal kako in kaj počne/razmišlja/
doživlja. Zadnji dan pa se je »očitno že navadil« in ni več povsem pris-
oten.
Poglobljeno raziskovanje mogokrat pripelje do ugotovitve, da so naše ideje
o sebi (o vzrokih zakaj počnemo kar počnemo) površne.
Potek raziskave
Glavna značilnost poteka raziskave je krožnost, kar pomeni, da lahko po-
stopek pridobivanja podatkov ponavljamo, kadar iz analize razberemo, ka-
tere podatke bi še potrebovali (t. i. sekvenčna analiza).
Tipična kvalitativna raziskava je sestavljena iz naslednjih faz:
1. Iz radovednosti ali interesa ali potrebe se porodi raziskovalna tema.
31
