Page 47 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 47
vrste in načini pridobivanja kvalitativnih podatkov
Prednosti: naloga je razumljiva, ob pravilnih navodilih lahko podatke prido-
bivamo dolgo časa brez posredovanja raziskovalca, malo stroškov, časov-
no urejeni podatki, zaporedje vedenj, čustev, malo vpliva raziskovalca na to
zaporedje; omogočanje zbiranja intimnih podatkov, še posebej, kadar so pi-
sani spontano.
Pomanjkljivosti: nepopolnost poročanj, osip udeležencev; dnevniki, pisani
za javnost, lahko prikazujejo pisatelja v manj negativni luči; kontrola (vpra-
šljiva je resničnost podatkov, kdaj so zapisani, ali so zapisani vsi pojavi); po-
datki so lahko pod vplivom raziskave, zavedanje lahko spremeni perspekti-
ve udeležencev; ni primerno za otroke, slabovidne.
Postopek:
• izbor medija beleženja (verbalni zapisi, avdiosnemanje), priprava
odgovornih listov
• navodila udeležencem (anonimnost, zaupnost, poudariti potrebo
po resnici, natančnosti, sprotnosti beleženja)
• kontakt med zbiranjem (razčiščevanje kategorij, opominjanje; po
telefonu); vzdrževanje beleženja s pozornostjo, karticami, majhni-
mi plačili, nagradami, beeperjem
• analiza (pri odprtih beleženjih – analiza vsebine, pregled podatk-
ov v času, profili, skupine profilov; iskanje splošnih vzorcev - glede
na problem raziskave)
c) Viri
Dokumentarno gradivo o predmetu raziskave delimo glede na to, na koga
se nanaša – na osebne in organizacijske (skupinske, skupnostne) dokumen-
te, glede na to, ali so predpisani (dolžnostni), pa na uradne in neuradne (for-
malne, neformalne; Mesec, 1998).
Vrste zgodovinskih virov:
• poročanja po spominu
• zgodovinski/arhivski zapisi:
o osebni zapisi: dnevniki, šolski spisi, avtobiografije, pisma ...,
o medijski zapisi (časopisi, TV...),
o uradni zapisi: statistični (popisi), birokratski (nacionalni, vladni,
parlamentarni, v bolnišnicah, šolah, športnih klubih, katastrskih
knjigah, kadrovskih službah ...), npr. psihološke značilnosti oseb –
inteligenčni kvocient, osebnost, anksioznost, stališča; pri tem se
47
Prednosti: naloga je razumljiva, ob pravilnih navodilih lahko podatke prido-
bivamo dolgo časa brez posredovanja raziskovalca, malo stroškov, časov-
no urejeni podatki, zaporedje vedenj, čustev, malo vpliva raziskovalca na to
zaporedje; omogočanje zbiranja intimnih podatkov, še posebej, kadar so pi-
sani spontano.
Pomanjkljivosti: nepopolnost poročanj, osip udeležencev; dnevniki, pisani
za javnost, lahko prikazujejo pisatelja v manj negativni luči; kontrola (vpra-
šljiva je resničnost podatkov, kdaj so zapisani, ali so zapisani vsi pojavi); po-
datki so lahko pod vplivom raziskave, zavedanje lahko spremeni perspekti-
ve udeležencev; ni primerno za otroke, slabovidne.
Postopek:
• izbor medija beleženja (verbalni zapisi, avdiosnemanje), priprava
odgovornih listov
• navodila udeležencem (anonimnost, zaupnost, poudariti potrebo
po resnici, natančnosti, sprotnosti beleženja)
• kontakt med zbiranjem (razčiščevanje kategorij, opominjanje; po
telefonu); vzdrževanje beleženja s pozornostjo, karticami, majhni-
mi plačili, nagradami, beeperjem
• analiza (pri odprtih beleženjih – analiza vsebine, pregled podatk-
ov v času, profili, skupine profilov; iskanje splošnih vzorcev - glede
na problem raziskave)
c) Viri
Dokumentarno gradivo o predmetu raziskave delimo glede na to, na koga
se nanaša – na osebne in organizacijske (skupinske, skupnostne) dokumen-
te, glede na to, ali so predpisani (dolžnostni), pa na uradne in neuradne (for-
malne, neformalne; Mesec, 1998).
Vrste zgodovinskih virov:
• poročanja po spominu
• zgodovinski/arhivski zapisi:
o osebni zapisi: dnevniki, šolski spisi, avtobiografije, pisma ...,
o medijski zapisi (časopisi, TV...),
o uradni zapisi: statistični (popisi), birokratski (nacionalni, vladni,
parlamentarni, v bolnišnicah, šolah, športnih klubih, katastrskih
knjigah, kadrovskih službah ...), npr. psihološke značilnosti oseb –
inteligenčni kvocient, osebnost, anksioznost, stališča; pri tem se
47
