Page 44 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 44
osnove kvalitativnega raziskovanja
opombe. Vsak fenomen je opisan s prvimi tremi podatki, ostali pa so do-
dani po potrebi.
b) Opazovanje
Opazovanje je neposrednejše kot pa podajanje verbalnih odgovorov. Znan-
stveno lahko postane, ko služi določenemu raziskovalnemu namenu, ko je
načrtovano, ko je sistematično spremljamo in ko ga lahko podvržemo kon-
troli veljavnosti in zanesljivosti.
Opazujemo lahko:
- Fizične sledi (npr. opazovanje grafitov na javnih mestih, opazovan-
je obrabljenosti preprog, štetje pločevink piva v smeteh). Pred-
nost teh je, da nanje raziskovalec ne more subjektivno vplivati,
pomankljivost pa je morebitna slabša veljavnost (npr. ne vemo,
kdo je povzročil sledi, v kakšnih pogojih so nastale).
- Ljudi, njihovo vedenje, medosebno interakcijo, odnose, neverbal-
no komunikacijo in tudi stališča.
Ločimo več vrst opazovanja, npr. glede na strukturiranost opazovanja (manj
strukturirano, sistematično), glede na odkritost ali prikritost opazovanja in
glede na vlogo opazovalca v odnosu do opazovanih (udeleženo, delno ude-
leženo ali neudeleženo). Vrsta opazovanja pa je tudi samoopazovanje oz.
introspekcija.
Glede na strukturiranost je lahko opazovanje:
- nestrukturirano: popoln, neomejen opis vsega, kar se je zgodilo
(npr. zgodovina); etologija – opisi vedenj oziroma specifičnih mo-
toričnih reakcij opazovanega organizma; ekološka opazovanja –
naštetje vseh opaženih vedenj v času (razpon vedenj);
- strukturirano/sistematično: zahteva vnaprejšnje poznavanje rel-
evantnih vedenj, vnaprej določena spremljanja vedenja in kate-
gorije, checkliste; lahko si pomagamo tudi s telemetrijo in drugimi
merilnimi napravami.
To, na kakšen način bomo opazovali, je odvisno tudi od izbire opazovane-
ga vedenja. To lahko opravimo na podlagi predhodnega manj formalnega
opazovanja in oblikovanja širokih kategorij. Postavimo lahko enote vede-
nja (molekularne, npr. gib roke, ali molaren – postavljene v kontekst, npr.
gre v šolo, dela nalogo). Ko imamo izbrane kategorije, je priporočljivo, da
jih opredelimo. Opredelitev mora biti popolna, izdelana. Vsebuje naj tudi
44
opombe. Vsak fenomen je opisan s prvimi tremi podatki, ostali pa so do-
dani po potrebi.
b) Opazovanje
Opazovanje je neposrednejše kot pa podajanje verbalnih odgovorov. Znan-
stveno lahko postane, ko služi določenemu raziskovalnemu namenu, ko je
načrtovano, ko je sistematično spremljamo in ko ga lahko podvržemo kon-
troli veljavnosti in zanesljivosti.
Opazujemo lahko:
- Fizične sledi (npr. opazovanje grafitov na javnih mestih, opazovan-
je obrabljenosti preprog, štetje pločevink piva v smeteh). Pred-
nost teh je, da nanje raziskovalec ne more subjektivno vplivati,
pomankljivost pa je morebitna slabša veljavnost (npr. ne vemo,
kdo je povzročil sledi, v kakšnih pogojih so nastale).
- Ljudi, njihovo vedenje, medosebno interakcijo, odnose, neverbal-
no komunikacijo in tudi stališča.
Ločimo več vrst opazovanja, npr. glede na strukturiranost opazovanja (manj
strukturirano, sistematično), glede na odkritost ali prikritost opazovanja in
glede na vlogo opazovalca v odnosu do opazovanih (udeleženo, delno ude-
leženo ali neudeleženo). Vrsta opazovanja pa je tudi samoopazovanje oz.
introspekcija.
Glede na strukturiranost je lahko opazovanje:
- nestrukturirano: popoln, neomejen opis vsega, kar se je zgodilo
(npr. zgodovina); etologija – opisi vedenj oziroma specifičnih mo-
toričnih reakcij opazovanega organizma; ekološka opazovanja –
naštetje vseh opaženih vedenj v času (razpon vedenj);
- strukturirano/sistematično: zahteva vnaprejšnje poznavanje rel-
evantnih vedenj, vnaprej določena spremljanja vedenja in kate-
gorije, checkliste; lahko si pomagamo tudi s telemetrijo in drugimi
merilnimi napravami.
To, na kakšen način bomo opazovali, je odvisno tudi od izbire opazovane-
ga vedenja. To lahko opravimo na podlagi predhodnega manj formalnega
opazovanja in oblikovanja širokih kategorij. Postavimo lahko enote vede-
nja (molekularne, npr. gib roke, ali molaren – postavljene v kontekst, npr.
gre v šolo, dela nalogo). Ko imamo izbrane kategorije, je priporočljivo, da
jih opredelimo. Opredelitev mora biti popolna, izdelana. Vsebuje naj tudi
44
