Page 26 - Rezoničnik, Lidija, in Marcello Potocco, ur., 2016. Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah ▪︎ Social and political processes in modern slavic cultures, languages and literatures. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
žbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah 24 lutions for its increase. In the Slovenian community in Ontario the
areas are: interconnection of institutions (socio-historical develop
ment), education, media, literary system (extra and intra-textual),
publishing market, the use of language (written, spoken) and other
(religion, economy, music and gastronomy).
Alenka Čuš je leta 2011 diplomirala na Fakulteti za humanistične
študije iz slovenskega šolstva in knjižnic v Argentini. Od 2013 kot
doktorska kandidatka na isti fakulteti neodvisno raziskuje kanads
ko-slovenski diskurz v Ontariu z notranjim statusom raziskoval
ca, in je odgovorna urednica osrednje revije za kanadske Slovence
Glasilo ter članica Odbora Vseslovenskega kulturnega odbora (VS
KO).
PhD Candidate, Alenka Čuš is independently researching Slovene
Canadian Discourse in Ontario at University of Primorska since
2013. Chief Editor of bilingual Glasilo magazine, and Board member
of the All Slovenian Cultural Committee (VSKO), Alenka graduat
ed from the Faculty of Humanities in 2011 with thesis on Slovenian
school System and Libraries in Argentina.
Primerjava jezikovnopolitičnega okvira in jezikovnih
pravic narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji
in Kraljevini Švedski
Barbara Kopač
Univerza v Ljubljani / University in Ljubljana
barbi.uppsala636@gmail.com
Od konca prve svetovne vojne je nacionalna država izšla kot
neizpodbiten temelj za politično neodvisnost. Sistem nacionalnih
držav je upravičen na podlagi doktrine o samoodločbi, ki pravi, da
ima vsak narod pravico do neodvisne politične oblasti nad danim
ozemljem ter svojimi ljudmi. Kljub temu narodne manjšine nima
jo te pravice in so živ dokaz, da praksa suverenih držav ne sovpa
da nujn o z načelom samoodločbe narodov. Politične neodvisnosti
ni moč dobiti zlahka tudi zaradi ozemeljske razdelitve, ki jo zahteva.
Posledično mnoge narodne manjšine ostanejo praznih rok in lahko
zaradi tega postanejo vir mednarodne nestabilnosti in konfliktov.
Čeprav se bo pričujoča predstavitev osredotočala predvsem
na jezikovni in politični okvir varstva manjšin, pa mimo pravnih
razsežnosti ne moremo, saj je položaj (avtohtonih) narodnih skup
areas are: interconnection of institutions (socio-historical develop
ment), education, media, literary system (extra and intra-textual),
publishing market, the use of language (written, spoken) and other
(religion, economy, music and gastronomy).
Alenka Čuš je leta 2011 diplomirala na Fakulteti za humanistične
študije iz slovenskega šolstva in knjižnic v Argentini. Od 2013 kot
doktorska kandidatka na isti fakulteti neodvisno raziskuje kanads
ko-slovenski diskurz v Ontariu z notranjim statusom raziskoval
ca, in je odgovorna urednica osrednje revije za kanadske Slovence
Glasilo ter članica Odbora Vseslovenskega kulturnega odbora (VS
KO).
PhD Candidate, Alenka Čuš is independently researching Slovene
Canadian Discourse in Ontario at University of Primorska since
2013. Chief Editor of bilingual Glasilo magazine, and Board member
of the All Slovenian Cultural Committee (VSKO), Alenka graduat
ed from the Faculty of Humanities in 2011 with thesis on Slovenian
school System and Libraries in Argentina.
Primerjava jezikovnopolitičnega okvira in jezikovnih
pravic narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji
in Kraljevini Švedski
Barbara Kopač
Univerza v Ljubljani / University in Ljubljana
barbi.uppsala636@gmail.com
Od konca prve svetovne vojne je nacionalna država izšla kot
neizpodbiten temelj za politično neodvisnost. Sistem nacionalnih
držav je upravičen na podlagi doktrine o samoodločbi, ki pravi, da
ima vsak narod pravico do neodvisne politične oblasti nad danim
ozemljem ter svojimi ljudmi. Kljub temu narodne manjšine nima
jo te pravice in so živ dokaz, da praksa suverenih držav ne sovpa
da nujn o z načelom samoodločbe narodov. Politične neodvisnosti
ni moč dobiti zlahka tudi zaradi ozemeljske razdelitve, ki jo zahteva.
Posledično mnoge narodne manjšine ostanejo praznih rok in lahko
zaradi tega postanejo vir mednarodne nestabilnosti in konfliktov.
Čeprav se bo pričujoča predstavitev osredotočala predvsem
na jezikovni in politični okvir varstva manjšin, pa mimo pravnih
razsežnosti ne moremo, saj je položaj (avtohtonih) narodnih skup
