Page 33 - Rezoničnik, Lidija, in Marcello Potocco, ur., 2016. Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah ▪︎ Social and political processes in modern slavic cultures, languages and literatures. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

and professional conferences, writes professional and scientific mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov, 2016 31
articles and recensions (Obdobja, Jezik in slovstvo, Slavia Centralis Phil­
ological Studies, Visnik Lvivskogo Universitetu). She is co-author of text
book S slovenščino po svetu (2013, Znanstvena založba FF Ljubljana),
Ukrainian-Slovenian thematic dictionary Ukrajinsko-slovenski temat­
ski slovar (2015, Znanstvena založba Univerze v Lvovu) and transla­
tion of Yuri Andrukhovych's novel Dvanajst krogov (2016, Cankarje­
va založba).

Delavska podjetja v lasti in upravljanju zaposlenih
v Sloveniji
Tibor Malinovič
Univerza v Ljubljani / University in Ljubljana
malinovic.tibor@gmail.com
V prispevku raziskujem podjetja v lasti in upravljanju zaposlenih v
poosamosvojitveni Sloveniji. Med najbolj znanimi oblikami so prim­
eri delavskih zadrug oziroma kooperativ, oblik delničarstva zapos­
lenih in d.o.o.-jev v delavski lasti. Besedilo začenjam s teoretičnim
delom, v katerem med drugim raziskujem značilnosti, družbene po­
goje in potencialne prednosti takšnega ekonomskega organiziranja,
kot so pozitivni vplivi na produktivnost, odgovornost poslovanja,
varnost zaposlitve, enakomernejšo razdelitev bogastva in opolno­
močenje posameznika, pa tudi potencialne pomanjkljivosti. Glavni
del je namenjen raziskovanju takšnih organizacij v slovenski prak­
si. »Lastninjenje« oziroma privatizacija (ukinitev družbene lastnine
in njeno preoblikovanje v zasebno) je na začetku tranzicije v 90. le­
tih privedlo do unikatne zgodovinske situacije, ko so delavci postali
pomembni solastniki slovenskih podjetij (v mnogih, predvsem manj­
ših podjetjih celo večinski), zakonodaja pa jim je podelila tudi pra­
vico do sodelovanja pri upravljanju. Kljub temu nadaljnji zgodovinski
razvoj ni privedel do demokratično organiziranih delavskih pod­
jetij, temveč je v praksi začelo prihajati do postopnega zmanjševan­
ja lastništva zaposlenih in koncentracije lastništva v rokah ožjega
sloja lastnikov kapitala in menedžmenta, medtem ko je bilo uprav­
ljanje v večini podjetij že od začetka zastavljeno na relativno hier­
arhičen in avtoritaren način, v katerem zaposleni niso imeli velike
moči odločanja. Razen redkih izjem so tako podjetja v prevladu­
joči lasti in upravljanju zaposlenih izginila, vendar takšni načini or­
ganiziranja spet postajajo aktualni po izbruhu zadnje gospodarske