Page 14 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 14
Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu
in zavest vplivata na zavest družbe kot sistema, ki se odraža v njegovi reak-
ciji. Spremembe individualnega zavedanja spreminjajo družbeno zavedanje
zaradi delovanja.
Po Kljajiću (1994):
»Organizacijski sistemi so množica urejenih, po naravi različnih podsiste-
mov, ki jih je ustvaril in organiziral človek (katerih del je tudi sam), jim opre-
delil cilj, kvaliteto in funkcioniranje za uresničitev svojih potreb. Pri tem nji-
hova značilnost ni le v delovanju in kvaliteti pri doseganju ciljev, ampak tudi v
ciljih samih in v sredstvih za dosego teh ciljev. Humanistična vizija organiza-
cije je v tem, da je tudi sredstvo bistveno pri dosegu ciljev.«
Prvi veliki kompleksni sistemi so nastali že v starem Egiptu kot državni
monopoli za izgradnjo namakalnih sistemov in piramid. Istočasno je ime-
14 lo izdelan kompleksni sistem tudi Rimsko cesarstvo z izjemno državno in
vojaško organizacijo in je v tem času doseglo prevlado nad ostalimi ozem-
lji. Njihova kompleksnost je razvidna preko zgodovinskega pogleda na oko-
lje sistemov. Sistemi so bili odprti in zato občutljivi na energijo okolja, kot
ga poznamo iz zgodovine. Tekom časa so se preoblikovali v današnje orga-
nizacijske sisteme – sodobne odprte države.
Storitveni organizacijski sistemi prevzemajo glavno vlogo v svetovnem
gospodarstvu. Kljub temu, da se ukvarjajo s prodajo storitve, ki nima ma-
terialne oblike, pa je njihov namen doseči določeno materialno vrednost,
katere cena je odvisna od opravljene storitve. Kompleksni turistični sistemi
predstavljajo predvsem humanistično vizijo organizacije, katere bistvo je v
tem, da je zadovoljitev vrednot kot sredstvo bistvena pri doseganju ciljev,
ki imajo izraženo materialno vrednost. Kot primer lahko navedemo kom-
pleksni turistični sistem, ki je absolutno vezan na zadovoljstvo turista, po-
tnika ali gosta kot uporabnika svojih storitev. Preko zadovoljitve njegovih
želja in pričakovanj, razmišljanj pride do svojega cilja, ki se kaže kot ustvar-
jena materialna vrednost. Po Simonu (Simon 1957) je kapaciteta človekove-
ga uma za formuliranje in reševanje kompleksnih problemov zelo majhna v
primerjavi z velikostjo problema.
Kompleksni turistični sistem je sistem, ki vsebuje storitvene in orga-
nizacijske elemente v svojem bistvu. Je organizacijski sistem, ki je storitve-
no usmerjen, adaptivni sistem. Ponavadi kompleksne sisteme ponazarjamo
kot črno škatlo s točno določenimi vhodi (le-ti pomenijo ljudi, informaci-
je, sredstva) in izhodi (to so storitve, končni proizvodi) zaradi jasne razme-
jitve z okoljem v fazi opredelitve problema. Kompleksni turistični sistem
ima notranjo zgradbo in svojo dinamiko in na osnovi vhodnih elementov
in zavest vplivata na zavest družbe kot sistema, ki se odraža v njegovi reak-
ciji. Spremembe individualnega zavedanja spreminjajo družbeno zavedanje
zaradi delovanja.
Po Kljajiću (1994):
»Organizacijski sistemi so množica urejenih, po naravi različnih podsiste-
mov, ki jih je ustvaril in organiziral človek (katerih del je tudi sam), jim opre-
delil cilj, kvaliteto in funkcioniranje za uresničitev svojih potreb. Pri tem nji-
hova značilnost ni le v delovanju in kvaliteti pri doseganju ciljev, ampak tudi v
ciljih samih in v sredstvih za dosego teh ciljev. Humanistična vizija organiza-
cije je v tem, da je tudi sredstvo bistveno pri dosegu ciljev.«
Prvi veliki kompleksni sistemi so nastali že v starem Egiptu kot državni
monopoli za izgradnjo namakalnih sistemov in piramid. Istočasno je ime-
14 lo izdelan kompleksni sistem tudi Rimsko cesarstvo z izjemno državno in
vojaško organizacijo in je v tem času doseglo prevlado nad ostalimi ozem-
lji. Njihova kompleksnost je razvidna preko zgodovinskega pogleda na oko-
lje sistemov. Sistemi so bili odprti in zato občutljivi na energijo okolja, kot
ga poznamo iz zgodovine. Tekom časa so se preoblikovali v današnje orga-
nizacijske sisteme – sodobne odprte države.
Storitveni organizacijski sistemi prevzemajo glavno vlogo v svetovnem
gospodarstvu. Kljub temu, da se ukvarjajo s prodajo storitve, ki nima ma-
terialne oblike, pa je njihov namen doseči določeno materialno vrednost,
katere cena je odvisna od opravljene storitve. Kompleksni turistični sistemi
predstavljajo predvsem humanistično vizijo organizacije, katere bistvo je v
tem, da je zadovoljitev vrednot kot sredstvo bistvena pri doseganju ciljev,
ki imajo izraženo materialno vrednost. Kot primer lahko navedemo kom-
pleksni turistični sistem, ki je absolutno vezan na zadovoljstvo turista, po-
tnika ali gosta kot uporabnika svojih storitev. Preko zadovoljitve njegovih
želja in pričakovanj, razmišljanj pride do svojega cilja, ki se kaže kot ustvar-
jena materialna vrednost. Po Simonu (Simon 1957) je kapaciteta človekove-
ga uma za formuliranje in reševanje kompleksnih problemov zelo majhna v
primerjavi z velikostjo problema.
Kompleksni turistični sistem je sistem, ki vsebuje storitvene in orga-
nizacijske elemente v svojem bistvu. Je organizacijski sistem, ki je storitve-
no usmerjen, adaptivni sistem. Ponavadi kompleksne sisteme ponazarjamo
kot črno škatlo s točno določenimi vhodi (le-ti pomenijo ljudi, informaci-
je, sredstva) in izhodi (to so storitve, končni proizvodi) zaradi jasne razme-
jitve z okoljem v fazi opredelitve problema. Kompleksni turistični sistem
ima notranjo zgradbo in svojo dinamiko in na osnovi vhodnih elementov
