Page 19 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Sistemski pristop in sistemsko mišljenje 19
Sistemsko mišljenje
Vsi ti ukrepi so nosilci sprememb, ki bi se morale zgoditi na najmanj petih
področjih življenja oz. (Senge, 1990) v najmanj petih disciplinah, ki orga-
nizacijam pomagajo razvijati spretnosti in zmožnosti, da sprožijo v pogon
področje sprememb. Te discipline lahko prenesemo na področje turizma –
spremembe so torej potrebne v:
– sistemskem mišljenju, kjer bi obravnavali turizem v luči dinami-
ke sistemov, saj je turizem konec koncev sistem, v katerem se v za-
pletenih vzročno-zankovnih razmerjih prepletajo in medsebojno
sovplivajo dejavniki, kot so vreme, okolje, varnost, gneča, investi-
cije ipd. Širše zavedanje sistema bi strokovnjakom s področja tu-
rizma omogočalo razumeti nekatere od zapletenih odnosov v tu-
rizmu ter posledično učinkoviteje ravnati;
– osebni učinkovitosti posameznikov, ki hodijo po vseživljenjski
poti samospoznavanja, ki se nikoli ne zaključi, ter se hkrati jasno
zavedajo, kaj želijo doseči;
– mentalnih modelih, ki so ponotranjen niz prepričanj in predpo-
stavk o tem, kako svet pravzaprav deluje. Ljudje te modele ustvar-
jamo v sebi, modeli postajajo del nas, vse težje nam je, zaznava-
ti stvari na način, ki ni v skladu z našimi modeli. Lep primer za
spremembo mentalnega modela slovenskega turizma je prevzem
novega modela za velikost Slovenije kot države. Majhnost je lah-
ko prednost, je lahko unikat, je lahko butična izdelava. Trenutno
majhnost pri povprečnem slovenskem poznavalcu in povprečnih
zaposlenih v turizmu pomeni blokado in enega najhujših vzrokov
za neprepoznavnost države. Brez posebnega komentarja lahko re-
čemo, da je San Marino manjša država, vendar živi od turizma in
še nihče se ni pritožil zaradi velikosti ozemlja;
– skupni viziji, ki bi bila pristna, kjer bi se lahko ljudje učili o turiz-
mu ne zato, ker bi to od njih nekdo zahteval, ampak zato, ker bi si
to želeli sami. Razvijanje resnične vizije je eden največjih izzivov
vodenja, saj se prepogosto pojavlja, da vodilni od zaposlenih pri-
čakujejo voljnost namesto resnične pripadnosti, ki bi posebej v tu-
rizmu ljudi napeljala k predanemu delu in večji ustvarjalnosti za
dosego skupnega cilja;
– skupinskem učenju, ki je možno le takrat, ko so posamezniki
znotraj sistema povezani v gibljivo in prilagodljivo celoto.
Sistemsko mišljenje opazovalcu nalaga vidik primarnosti celote in se-
kundarnosti njenih delov. Povezuje se z osebno učinkovitostjo posame-
Sistemsko mišljenje
Vsi ti ukrepi so nosilci sprememb, ki bi se morale zgoditi na najmanj petih
področjih življenja oz. (Senge, 1990) v najmanj petih disciplinah, ki orga-
nizacijam pomagajo razvijati spretnosti in zmožnosti, da sprožijo v pogon
področje sprememb. Te discipline lahko prenesemo na področje turizma –
spremembe so torej potrebne v:
– sistemskem mišljenju, kjer bi obravnavali turizem v luči dinami-
ke sistemov, saj je turizem konec koncev sistem, v katerem se v za-
pletenih vzročno-zankovnih razmerjih prepletajo in medsebojno
sovplivajo dejavniki, kot so vreme, okolje, varnost, gneča, investi-
cije ipd. Širše zavedanje sistema bi strokovnjakom s področja tu-
rizma omogočalo razumeti nekatere od zapletenih odnosov v tu-
rizmu ter posledično učinkoviteje ravnati;
– osebni učinkovitosti posameznikov, ki hodijo po vseživljenjski
poti samospoznavanja, ki se nikoli ne zaključi, ter se hkrati jasno
zavedajo, kaj želijo doseči;
– mentalnih modelih, ki so ponotranjen niz prepričanj in predpo-
stavk o tem, kako svet pravzaprav deluje. Ljudje te modele ustvar-
jamo v sebi, modeli postajajo del nas, vse težje nam je, zaznava-
ti stvari na način, ki ni v skladu z našimi modeli. Lep primer za
spremembo mentalnega modela slovenskega turizma je prevzem
novega modela za velikost Slovenije kot države. Majhnost je lah-
ko prednost, je lahko unikat, je lahko butična izdelava. Trenutno
majhnost pri povprečnem slovenskem poznavalcu in povprečnih
zaposlenih v turizmu pomeni blokado in enega najhujših vzrokov
za neprepoznavnost države. Brez posebnega komentarja lahko re-
čemo, da je San Marino manjša država, vendar živi od turizma in
še nihče se ni pritožil zaradi velikosti ozemlja;
– skupni viziji, ki bi bila pristna, kjer bi se lahko ljudje učili o turiz-
mu ne zato, ker bi to od njih nekdo zahteval, ampak zato, ker bi si
to želeli sami. Razvijanje resnične vizije je eden največjih izzivov
vodenja, saj se prepogosto pojavlja, da vodilni od zaposlenih pri-
čakujejo voljnost namesto resnične pripadnosti, ki bi posebej v tu-
rizmu ljudi napeljala k predanemu delu in večji ustvarjalnosti za
dosego skupnega cilja;
– skupinskem učenju, ki je možno le takrat, ko so posamezniki
znotraj sistema povezani v gibljivo in prilagodljivo celoto.
Sistemsko mišljenje opazovalcu nalaga vidik primarnosti celote in se-
kundarnosti njenih delov. Povezuje se z osebno učinkovitostjo posame-
