Page 130 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 130
jnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
Kazalnik Sprejemljiva vrednost
> 0,70 Tamimi 1998
AGFI > 0,80 Greenfield, Strand Norman in Wier 2007; Koçak Usluel, Aşkar in Baş2008
> 0,85 Olivares et al. 2005
PGFI > 0,90 Hooper, Coughlan in Mullen 2008
NFI > 0,95 Vijayakumar 2007; Schreiber et al. 2006
> 0,50 Chien in Shih 2007
> 0,60 Costa 2003
> 0,80 Murovec in Prodan 2008
> 0,90 Lin, Hsu in Ting 2006, Kim, Na in Ryu2007; Greenfield, Strand Norman in Wier 2007
> 0,95 Hu in Bentler 1999
> 0,80 Murovec in Prodan 2008
RFI > 0,90 Engelbrecht in Schlechter 2006
> 0,95 Hu in Bentler 1999
PNFI > 0,50 Chien in Shih 2007
> 0,60 Hatcher 1994; Costa 2003
130 > 0,80 Greenfield, Strand Norman in Wier 2007
IFI > 0,90 Engelbrecht in Schlechter 2006
> 0,95 Hu in Bentler 1999
< 0,05 Dion 2008, Erdem 2008
< 0,06 Hu in Bentler 1999
RMSEA < 0,07 Ntoumanis 2001 v Moreno Murcia et al. 2008
< 0,08 Von der Heidt in Scott 2007
< 0,10 Keith-Spiegel, Koocher in Tabachnick 2006; Meza in Fahoome 2008
Zanesljivost merjenja (konvergentno in diskriminantno veljavnost) la-
tentnih spremenljivk pa smo preverili (prav tam):
− z R2 (koeficient zanesljivosti): R2 posameznih latentnih spremen-
ljivk vsaj 0,5;
− s CR (zanesljivost kompozita, angl. composite reliability): naj bo
višja od 0,7;
− z AVE (povprečje izločenih varianc, angl. average variance extra-
cted): naj bo višja od 0,5;
− z MSV (maksimalna skupna kvadratna varianca, angl. maximum
shared variance): MSV < AVE;
− z ASV (povprečna skupna kvadratna varianca, angl. average sha-
red variance): ASV < AVE.
Na osnovi izbrane metode ocenjevanja nam programski paket AMOS
prikazuje rezultate v obliki enačbe na naslednji način:
− vsak kazalnik (manifestna spremenljivka) je izražen kot linearna
funkcija svoje pripadajoče latentne spremenljivke;
− vsaka odvisna latentna spremenljivka je izražena kot linearna
funkcija ustreznih neodvisnih latentnih spremenljivk.
Kazalnik Sprejemljiva vrednost
> 0,70 Tamimi 1998
AGFI > 0,80 Greenfield, Strand Norman in Wier 2007; Koçak Usluel, Aşkar in Baş2008
> 0,85 Olivares et al. 2005
PGFI > 0,90 Hooper, Coughlan in Mullen 2008
NFI > 0,95 Vijayakumar 2007; Schreiber et al. 2006
> 0,50 Chien in Shih 2007
> 0,60 Costa 2003
> 0,80 Murovec in Prodan 2008
> 0,90 Lin, Hsu in Ting 2006, Kim, Na in Ryu2007; Greenfield, Strand Norman in Wier 2007
> 0,95 Hu in Bentler 1999
> 0,80 Murovec in Prodan 2008
RFI > 0,90 Engelbrecht in Schlechter 2006
> 0,95 Hu in Bentler 1999
PNFI > 0,50 Chien in Shih 2007
> 0,60 Hatcher 1994; Costa 2003
130 > 0,80 Greenfield, Strand Norman in Wier 2007
IFI > 0,90 Engelbrecht in Schlechter 2006
> 0,95 Hu in Bentler 1999
< 0,05 Dion 2008, Erdem 2008
< 0,06 Hu in Bentler 1999
RMSEA < 0,07 Ntoumanis 2001 v Moreno Murcia et al. 2008
< 0,08 Von der Heidt in Scott 2007
< 0,10 Keith-Spiegel, Koocher in Tabachnick 2006; Meza in Fahoome 2008
Zanesljivost merjenja (konvergentno in diskriminantno veljavnost) la-
tentnih spremenljivk pa smo preverili (prav tam):
− z R2 (koeficient zanesljivosti): R2 posameznih latentnih spremen-
ljivk vsaj 0,5;
− s CR (zanesljivost kompozita, angl. composite reliability): naj bo
višja od 0,7;
− z AVE (povprečje izločenih varianc, angl. average variance extra-
cted): naj bo višja od 0,5;
− z MSV (maksimalna skupna kvadratna varianca, angl. maximum
shared variance): MSV < AVE;
− z ASV (povprečna skupna kvadratna varianca, angl. average sha-
red variance): ASV < AVE.
Na osnovi izbrane metode ocenjevanja nam programski paket AMOS
prikazuje rezultate v obliki enačbe na naslednji način:
− vsak kazalnik (manifestna spremenljivka) je izražen kot linearna
funkcija svoje pripadajoče latentne spremenljivke;
− vsaka odvisna latentna spremenljivka je izražena kot linearna
funkcija ustreznih neodvisnih latentnih spremenljivk.
