Page 126 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 126
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
V nadaljevanju pa smo ugotavljali moderatorski vpliv trajnostne rabe
pitne vode v organizacijah.
Specifikacija modela
Gre za najzahtevnejši in najpomembnejši korak pri oblikovanju modela.
Pri terminu specifikacija modela mislimo na opredelitev latentnih spre-
menljivk (faktorjev), na opredelitev razmerij med latentnimi spremenljiv-
kami ter določitev, kako bodo latentne spremenljivke izmerjenje – model
merjenja (Kline 2010; Byrne 2010; Blunch 2012). V tem koraku tudi defi-
niramo hipoteze v obliki diagrama (prav tam).
Specifikacija modela se opravi na podlagi pregleda tuje in domače stro-
kovne in znanstvene literature in virov ter na do sedaj opravljenih raziska-
vah, ki so podane v teoretičnem delu monografije.
126
Identifikacija modela
Ko je specifikacija modela zaključena, je potrebna identifikacija modela.
Na splošno velja, da je količina informacij v opazovani variančno-kovari-
ančni matriki tisto, kar bo odločilo, ali bo model identificiran (Hershber-
ger, Marcoulides in Parramore 2003, 8–9). Identifikacija modela naj bo iz-
vedena, preden je lahko kateri koli model ustrezno preizkušen (prav tam).
Pri identifikaciji modela poznamo tri ravni identifikacije modela, in si-
cer (Foster, Barkus in Yavorsky 2006, 108):
− model je ravno prav identificiran (angl. just-identified model): ena
rešitev modela, model je popolnoma ustrezen (t = ½ s (s+1));
− model je podidentificiran (angl. under-identified model): v mo-
delu obstaja neskončno število ocen parametrov, tako da postane
kakršna koli zanesljiva rešitev malo verjetna (t ≥ ½ s (s+1));
− model je nadidentificiran (angl. over-identified model): obstajajo
številne rešitve, a le ena »najboljša« (t ≤ ½ s (s+1)).
Eksploratorna faktorska analiza
Namen eksploratorne faktorske analize (EFA) je prepoznavanje skupnih
spremenljivk. EFA po mnenju Fielda (Field 2009, 628) lahko uporabimo:
− za razumevanje strukture posameznih spremenljivk;
− za oblikovanje vprašalnika, s katerim merimo latentne spremen-
ljivke;
− za zmanjševanje večjega števila spremenljivk: opredelimo nekaj
faktorjev (ali latentnih spremenljivk), ki pojasnijo čim večji delež
celotne variance.
V nadaljevanju pa smo ugotavljali moderatorski vpliv trajnostne rabe
pitne vode v organizacijah.
Specifikacija modela
Gre za najzahtevnejši in najpomembnejši korak pri oblikovanju modela.
Pri terminu specifikacija modela mislimo na opredelitev latentnih spre-
menljivk (faktorjev), na opredelitev razmerij med latentnimi spremenljiv-
kami ter določitev, kako bodo latentne spremenljivke izmerjenje – model
merjenja (Kline 2010; Byrne 2010; Blunch 2012). V tem koraku tudi defi-
niramo hipoteze v obliki diagrama (prav tam).
Specifikacija modela se opravi na podlagi pregleda tuje in domače stro-
kovne in znanstvene literature in virov ter na do sedaj opravljenih raziska-
vah, ki so podane v teoretičnem delu monografije.
126
Identifikacija modela
Ko je specifikacija modela zaključena, je potrebna identifikacija modela.
Na splošno velja, da je količina informacij v opazovani variančno-kovari-
ančni matriki tisto, kar bo odločilo, ali bo model identificiran (Hershber-
ger, Marcoulides in Parramore 2003, 8–9). Identifikacija modela naj bo iz-
vedena, preden je lahko kateri koli model ustrezno preizkušen (prav tam).
Pri identifikaciji modela poznamo tri ravni identifikacije modela, in si-
cer (Foster, Barkus in Yavorsky 2006, 108):
− model je ravno prav identificiran (angl. just-identified model): ena
rešitev modela, model je popolnoma ustrezen (t = ½ s (s+1));
− model je podidentificiran (angl. under-identified model): v mo-
delu obstaja neskončno število ocen parametrov, tako da postane
kakršna koli zanesljiva rešitev malo verjetna (t ≥ ½ s (s+1));
− model je nadidentificiran (angl. over-identified model): obstajajo
številne rešitve, a le ena »najboljša« (t ≤ ½ s (s+1)).
Eksploratorna faktorska analiza
Namen eksploratorne faktorske analize (EFA) je prepoznavanje skupnih
spremenljivk. EFA po mnenju Fielda (Field 2009, 628) lahko uporabimo:
− za razumevanje strukture posameznih spremenljivk;
− za oblikovanje vprašalnika, s katerim merimo latentne spremen-
ljivke;
− za zmanjševanje večjega števila spremenljivk: opredelimo nekaj
faktorjev (ali latentnih spremenljivk), ki pojasnijo čim večji delež
celotne variance.
