Page 131 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 131
Model uspešnega uvajanja rešitev za zmanjševanje porabe pitne vode v Sloveniji 131
V vsaki enačbi oziroma za vsak prosti parameter v vsaki enačbi je mo-
goče razbrati tri podatke, in sicer (Diamantopoulos in Siguaw 2000, 59–
60):
− nestandardizirane ocene parametra: njihova velikost kaže, ko-
likšna je sprememba odvisne spremenljivke, če neodvisno spre-
menljivko spremenimo za eno enoto, vse ostale neodvisne spre-
menljivke pa ostanejo nespremenjene. Smer (– ali +) spremembe
pa označuje zvišanje vrednosti odvisne spremenljivke (predznak
+) ali znižanje vrednosti odvisne spremenljivke (predznak –) –
razlaga je sorodna razlagi regresijske analize;
− njeno standardno napako: pod vsako oceno parametra je podana
njena standardna napaka, ki kaže, s kolikšno natančnostjo je bila
vrednost parametra ocenjena (manjša je standardna napaka, na-
tančnejša je ocena);
− ustrezno t-vrednost: vrednost nam podaja oceno, ali je posame-
zen parameter statistično značilno različen od ničle v populaciji
(t-vrednosti med –1,96 in 1,96 pomenijo, da ustrezen parameter ni
statistično značilno različen od 0 – pri stopnji značilnosti 5 %).
Vsako enačbo z modela spremljata tudi dva podatka (Diamantopou-
los in Siguaw 2000, 60):
− razvidne so variance napak (napake v merjenju – merski del mo-
dela) in ostanki (pri strukturnem modelu), njihove standardne
napake in t-vrednosti;
− R2 (kvadrat multiple korelacije): prikazuje znesek variance v od-
visni spremenljivki, pripisljivi neodvisni spremenljivki oziroma
neodvisnim spremenljivkam v enačbi.
Modifikacija modela (uvedba sprememb merskega in strukturnega
modela)
Če začetni model ni bil sprejemljiv, se v nadaljevanju z namenom večje
ustreznosti model poskuša izboljšati – programski paket AMOS omogo-
ča, da raziskovalec izboljšuje proučevani model z »dodajanjem« ali »bri-
sanjem« spremenljivk.
Modifikacijske spremembe lahko razdelimo v dve skupini, in sicer na
spremembe merskega modela in na spremembe strukturnega modela.
Pri spremembi merskega modela se lahko upoštevajo naslednja merila
(Kline 2010; Byrne 2010; Blunch 2012):
− deleži pojasnjenosti variance posameznih indikatorjev (spremen-
ljivk);
V vsaki enačbi oziroma za vsak prosti parameter v vsaki enačbi je mo-
goče razbrati tri podatke, in sicer (Diamantopoulos in Siguaw 2000, 59–
60):
− nestandardizirane ocene parametra: njihova velikost kaže, ko-
likšna je sprememba odvisne spremenljivke, če neodvisno spre-
menljivko spremenimo za eno enoto, vse ostale neodvisne spre-
menljivke pa ostanejo nespremenjene. Smer (– ali +) spremembe
pa označuje zvišanje vrednosti odvisne spremenljivke (predznak
+) ali znižanje vrednosti odvisne spremenljivke (predznak –) –
razlaga je sorodna razlagi regresijske analize;
− njeno standardno napako: pod vsako oceno parametra je podana
njena standardna napaka, ki kaže, s kolikšno natančnostjo je bila
vrednost parametra ocenjena (manjša je standardna napaka, na-
tančnejša je ocena);
− ustrezno t-vrednost: vrednost nam podaja oceno, ali je posame-
zen parameter statistično značilno različen od ničle v populaciji
(t-vrednosti med –1,96 in 1,96 pomenijo, da ustrezen parameter ni
statistično značilno različen od 0 – pri stopnji značilnosti 5 %).
Vsako enačbo z modela spremljata tudi dva podatka (Diamantopou-
los in Siguaw 2000, 60):
− razvidne so variance napak (napake v merjenju – merski del mo-
dela) in ostanki (pri strukturnem modelu), njihove standardne
napake in t-vrednosti;
− R2 (kvadrat multiple korelacije): prikazuje znesek variance v od-
visni spremenljivki, pripisljivi neodvisni spremenljivki oziroma
neodvisnim spremenljivkam v enačbi.
Modifikacija modela (uvedba sprememb merskega in strukturnega
modela)
Če začetni model ni bil sprejemljiv, se v nadaljevanju z namenom večje
ustreznosti model poskuša izboljšati – programski paket AMOS omogo-
ča, da raziskovalec izboljšuje proučevani model z »dodajanjem« ali »bri-
sanjem« spremenljivk.
Modifikacijske spremembe lahko razdelimo v dve skupini, in sicer na
spremembe merskega modela in na spremembe strukturnega modela.
Pri spremembi merskega modela se lahko upoštevajo naslednja merila
(Kline 2010; Byrne 2010; Blunch 2012):
− deleži pojasnjenosti variance posameznih indikatorjev (spremen-
ljivk);
