Page 225 - Vinkler, Jonatan, Ana Beguš and Marcello Potocco. Eds. 2019. Ideology in the 20th Century: Studies of literary and social discourses and practices. Koper: University of Primorska Press
P. 225
Reviews 225
literature v njem, bolj natančno, v bivši Jugoslaviji: Roland Orcsik tako
analizira delovanje vojvodinskih madžarskih pesnikov v reviji Uj Sym-
posium ter njihovih povezav s preostalimi deli Jugoslavije. Bolj pogost pa
je izkaz komunistične represije. Ob obeh Gruzinkah tudi poglavja o ro-
munski literaturi kažejo na izobličenost literarnega prostora. Andrei Te-
rian pokaže, kako je ideologija socialističnega realizma deformirala spre-
jem poznega zahodnjaškega modernizma in kreirala nekaj, kar Terian
imenuje »socialistični modernizem«, to je pojem, ki ga je po verjetno
upravičenem mnenju avtorja mogoče uporabiti tudi v ostalih literaturah
južno- in srednjeevropskega socializma, vključno s slovensko. Stefan Bag-
hiu pa pokaže, kako je socialistična represija vplivala na sprejem prevod-
ne, resda ( ali pa še toliko pomembneje) žanrske literature.
V luči tega je nekoliko nenavadno, da se slovenski avtorji poglavij iz-
ogibajo vprašanjem komunistične preteklosti, razen Gašperja Trohe, ki
pa vprašanje dvomljivega jugonostalgičnega odnosa drame Simone Seme-
nič do socializma pripelje v trditev, da drama s svojo odprto in dramo raz-
formirajočo strukturo vsakega gledalca posebej prisili, da sam zavzame
stališče do časa jugoslovanskega komunizma. Varja Balžalorsky se sicer
ukvarja s tipičnim represivnim delovanjem do poezije Ade Škerl, a z vidi-
ka femnističnih teorij. Maja Murnik in Tomaž Toporišič se ukvarjata z
najsodobnejšo dramsko produkcijo, pri čemer slednji le-to (zopet) postavi
v kontekst raztreščene oziroma dopolnjujoče se forme, kjer kot sporočilo
delujejo tudi neliterarni elementi, tako kot v prozi Sebalda. Marcello Po-
tocco se v skladu s svojim raziskovalnim interesom sploh umakne iz razi-
skave slovenskega, se pa ukvarja z vprašanjem nacionalne ideologije, le da
v Kanadi. V severno Ameriko slednjič poseže tudi Špela Virant, ki poka-
že na Marxovo dvomljivo sprejetje podob o indijancih.
Monografijo toplo priporočam za objavo ter za pridobitev subvencije.
Igor Grdina
literature v njem, bolj natančno, v bivši Jugoslaviji: Roland Orcsik tako
analizira delovanje vojvodinskih madžarskih pesnikov v reviji Uj Sym-
posium ter njihovih povezav s preostalimi deli Jugoslavije. Bolj pogost pa
je izkaz komunistične represije. Ob obeh Gruzinkah tudi poglavja o ro-
munski literaturi kažejo na izobličenost literarnega prostora. Andrei Te-
rian pokaže, kako je ideologija socialističnega realizma deformirala spre-
jem poznega zahodnjaškega modernizma in kreirala nekaj, kar Terian
imenuje »socialistični modernizem«, to je pojem, ki ga je po verjetno
upravičenem mnenju avtorja mogoče uporabiti tudi v ostalih literaturah
južno- in srednjeevropskega socializma, vključno s slovensko. Stefan Bag-
hiu pa pokaže, kako je socialistična represija vplivala na sprejem prevod-
ne, resda ( ali pa še toliko pomembneje) žanrske literature.
V luči tega je nekoliko nenavadno, da se slovenski avtorji poglavij iz-
ogibajo vprašanjem komunistične preteklosti, razen Gašperja Trohe, ki
pa vprašanje dvomljivega jugonostalgičnega odnosa drame Simone Seme-
nič do socializma pripelje v trditev, da drama s svojo odprto in dramo raz-
formirajočo strukturo vsakega gledalca posebej prisili, da sam zavzame
stališče do časa jugoslovanskega komunizma. Varja Balžalorsky se sicer
ukvarja s tipičnim represivnim delovanjem do poezije Ade Škerl, a z vidi-
ka femnističnih teorij. Maja Murnik in Tomaž Toporišič se ukvarjata z
najsodobnejšo dramsko produkcijo, pri čemer slednji le-to (zopet) postavi
v kontekst raztreščene oziroma dopolnjujoče se forme, kjer kot sporočilo
delujejo tudi neliterarni elementi, tako kot v prozi Sebalda. Marcello Po-
tocco se v skladu s svojim raziskovalnim interesom sploh umakne iz razi-
skave slovenskega, se pa ukvarja z vprašanjem nacionalne ideologije, le da
v Kanadi. V severno Ameriko slednjič poseže tudi Špela Virant, ki poka-
že na Marxovo dvomljivo sprejetje podob o indijancih.
Monografijo toplo priporočam za objavo ter za pridobitev subvencije.
Igor Grdina
