Page 223 - Vinkler, Jonatan, Ana Beguš and Marcello Potocco. Eds. 2019. Ideology in the 20th Century: Studies of literary and social discourses and practices. Koper: University of Primorska Press
P. 223
Reviews
I
Znanstvena monografija ldeology in the 20th Century: Studies oj Literary
and Social Discourses and Practices postavlja raziskovalno vprašanje o od-
nosu med literaturo in ideologijo, ki je ključno za eno osrednjih sodobnih
literarnovednih smeri. V tej tradiciji so bila osnovna spoznanja franco-
skih teoretikov (Althusser, Pecheux, Macherey, Balibar, Foucault) nad-
grajena zlasti v Veliki Britaniji in Združenih državah (Eagleton, Thom-
son, MacDonell, Hall), marsikaj pa so prispevali tudi slovenski lacanovci.
Kljub temu je bila obravnava vprašanj ideološkega diskurza v literaturi v
slovenskem prostoru doslej razmeroma šibka. Prav tako v slovenski pre-
vodni tradiciji, ki ji sicer ne manjka prevodov francoskih klasikov teori-
je ideologije, pogrešamo na primer Thomsonove in Eagletonove klasike.
Zato velja pozdraviti dejstvo, da v slovenskem prostoru dobivamo iz-
virno monografsko publikacijo, ki se v prvi vrsti posveča prav vprašanjem
ideologije v literarnih diskurzih. Knjiga prinaša primere, ki segajo vse od
Severne Amerike do Varšavskega pakta, osredinja pa predvsem se na Slo-
venijo oziroma bivšo Jugoslavijo. Nekatera poglavja se posvečajo ideolo-
giji znotraj ene same nacionalne entitete oziroma njene literature (Po-
tocco, Balžalorsky, Troha, Murnik): z izjemo Potocca gre za slovensko
nacijo, medtem ko se ostala poglavja osredinjajo na patriarhalni ideolo-
ški diskurz (Balžalorsky) oziroma na vprašanje možnosti družbene kriti-
ke v dramskem besedilu (Troha, Murnik). Večina poglavij pa je primer-
jalnih, saj obravnavajo več (nacionalnih) entitet oziroma držav hkrati. Pri
tem poglavji M. Elbakidze in I. Ratiani v ospredje postavljata gruzijsko
I
Znanstvena monografija ldeology in the 20th Century: Studies oj Literary
and Social Discourses and Practices postavlja raziskovalno vprašanje o od-
nosu med literaturo in ideologijo, ki je ključno za eno osrednjih sodobnih
literarnovednih smeri. V tej tradiciji so bila osnovna spoznanja franco-
skih teoretikov (Althusser, Pecheux, Macherey, Balibar, Foucault) nad-
grajena zlasti v Veliki Britaniji in Združenih državah (Eagleton, Thom-
son, MacDonell, Hall), marsikaj pa so prispevali tudi slovenski lacanovci.
Kljub temu je bila obravnava vprašanj ideološkega diskurza v literaturi v
slovenskem prostoru doslej razmeroma šibka. Prav tako v slovenski pre-
vodni tradiciji, ki ji sicer ne manjka prevodov francoskih klasikov teori-
je ideologije, pogrešamo na primer Thomsonove in Eagletonove klasike.
Zato velja pozdraviti dejstvo, da v slovenskem prostoru dobivamo iz-
virno monografsko publikacijo, ki se v prvi vrsti posveča prav vprašanjem
ideologije v literarnih diskurzih. Knjiga prinaša primere, ki segajo vse od
Severne Amerike do Varšavskega pakta, osredinja pa predvsem se na Slo-
venijo oziroma bivšo Jugoslavijo. Nekatera poglavja se posvečajo ideolo-
giji znotraj ene same nacionalne entitete oziroma njene literature (Po-
tocco, Balžalorsky, Troha, Murnik): z izjemo Potocca gre za slovensko
nacijo, medtem ko se ostala poglavja osredinjajo na patriarhalni ideolo-
ški diskurz (Balžalorsky) oziroma na vprašanje možnosti družbene kriti-
ke v dramskem besedilu (Troha, Murnik). Večina poglavij pa je primer-
jalnih, saj obravnavajo več (nacionalnih) entitet oziroma držav hkrati. Pri
tem poglavji M. Elbakidze in I. Ratiani v ospredje postavljata gruzijsko
