Page 324 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 324
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
danja. Globalno razkrivajoče oko kamere, ki povezuje privatizirane digital-
ne prostore uporabnikov z drugimi, ustvarja kontekst, v katerem je mogo-
če deliti globoke trenutke avtorefleksivnosti, kakor je to v primerih vlogov
na YouTubu, in ki ustvarjajo povezave, ki jih uporabniki doživljajo kot del
svojih pristnih življenj, a hkrati ostajajo efemerne in odvezujoče slehernih
njihovih vsakodnevnih obvez. Naši informatorji so, denimo, izpostavlja-
li pomen sporazumevanja, youtubovskega legitimiranja njihovih interesov,
povezovanja z drugimi, vključevanja v somišljeniške skupine, primerjanja
z drugimi youtuberji, učenja od drugih, deljenja idej, informacij in dožive-
tij, označevanja (tagging), odobravanja (liking), neodobravanja (disliking),
komentiranja, sledenja drugim, možnostim, da jim drugi sledijo – vse to
niso le načini, na katere se youtuberji izražajo, ampak so tudi načini samo-
zavedanja. Te prakse so nekakšna družbena zrcala, s katerimi youtuberji
skušajo razumeti sebe, razumeti druge in svoj položaj v svetu. Če YouTube
pogledamo z vidika uporabniških praks, potem ga moramo imeti tudi za
komunikacijsko tehnologijo sebstva.
Ko govorimo o youtuberstvu kot tehnologiji sebstva, mislimo na pose-
ben žanr videa, ki se je razvil na YouTubu. Mislimo na globoko oseben vlog,
ki ne naslavlja nikogar konkretno ali se le nedoločno naslavlja na »youtu-
bersko skupnost«. Ti vlogi praviloma nimajo nobenih konkretnih naslovl-
jencev, namenjeni so vsem in vsakomur ali tudi nikomur. Njihova forma je
postala šablonska: to so videi, v katerih posamezniki sedijo sami pred svoji-
mi kamerami, praviloma v zasebnih prostorih, in se sleherniku na YouTubu
izpovedujejo, delijo svoje mnenje ali govoričijo tja v en dan. Ti vlogerji go-
vorijo o tem, kako so preživeli tisti dan, kaj se jim je čez dan zgodilo, raz-
krivajo svoje probleme, trenutne miselne preokupacije, omenjajo svoje do-
sežke, obelodanjajo svoje upe, sanje in strahove. Okrog vlogerjev nastajajo
uspevajoče youtuberske skupnosti sledilcev in gledalcev, ki se vračajo k
»svojim vlogerjem« znova in znova skorajda z religiozno predanostjo.13
Ameriški kulturni antropolog Michael Wesch je svojo raziskavo
YouTuba usmeril prav v vlogerje, saj je želel več izvedeti o pojavu, ko you-
tuberji strmijo v kamere, povezane z globalnim distribucijskim sistemom,
in ko v kontekste javnega digitalnega prostora na planetu vnašajo privatno
13 Ambiciozni slovenski vlogerji, ki jim uspeva prezentacijske, promocijske, marketin-
ške in monetizacijske aspekte njihove spletne avtokreacije in participacije na platformi
dvigniti na raven mednarodnega youtuberskega interesa in posledično dodatno eksplo-
atirati njihov pridobljeni status specifično skonstruirane spletne zvezde, so šli korak dlje
od instantnih spletnih zvezd izpred nekaj let, ki so bolj ali manj ostajale ujete v mehur-
ček nacionalne medijske pozornosti (prim. Podjed 2012: 72–81, id. 2014: 207–226).
324
danja. Globalno razkrivajoče oko kamere, ki povezuje privatizirane digital-
ne prostore uporabnikov z drugimi, ustvarja kontekst, v katerem je mogo-
če deliti globoke trenutke avtorefleksivnosti, kakor je to v primerih vlogov
na YouTubu, in ki ustvarjajo povezave, ki jih uporabniki doživljajo kot del
svojih pristnih življenj, a hkrati ostajajo efemerne in odvezujoče slehernih
njihovih vsakodnevnih obvez. Naši informatorji so, denimo, izpostavlja-
li pomen sporazumevanja, youtubovskega legitimiranja njihovih interesov,
povezovanja z drugimi, vključevanja v somišljeniške skupine, primerjanja
z drugimi youtuberji, učenja od drugih, deljenja idej, informacij in dožive-
tij, označevanja (tagging), odobravanja (liking), neodobravanja (disliking),
komentiranja, sledenja drugim, možnostim, da jim drugi sledijo – vse to
niso le načini, na katere se youtuberji izražajo, ampak so tudi načini samo-
zavedanja. Te prakse so nekakšna družbena zrcala, s katerimi youtuberji
skušajo razumeti sebe, razumeti druge in svoj položaj v svetu. Če YouTube
pogledamo z vidika uporabniških praks, potem ga moramo imeti tudi za
komunikacijsko tehnologijo sebstva.
Ko govorimo o youtuberstvu kot tehnologiji sebstva, mislimo na pose-
ben žanr videa, ki se je razvil na YouTubu. Mislimo na globoko oseben vlog,
ki ne naslavlja nikogar konkretno ali se le nedoločno naslavlja na »youtu-
bersko skupnost«. Ti vlogi praviloma nimajo nobenih konkretnih naslovl-
jencev, namenjeni so vsem in vsakomur ali tudi nikomur. Njihova forma je
postala šablonska: to so videi, v katerih posamezniki sedijo sami pred svoji-
mi kamerami, praviloma v zasebnih prostorih, in se sleherniku na YouTubu
izpovedujejo, delijo svoje mnenje ali govoričijo tja v en dan. Ti vlogerji go-
vorijo o tem, kako so preživeli tisti dan, kaj se jim je čez dan zgodilo, raz-
krivajo svoje probleme, trenutne miselne preokupacije, omenjajo svoje do-
sežke, obelodanjajo svoje upe, sanje in strahove. Okrog vlogerjev nastajajo
uspevajoče youtuberske skupnosti sledilcev in gledalcev, ki se vračajo k
»svojim vlogerjem« znova in znova skorajda z religiozno predanostjo.13
Ameriški kulturni antropolog Michael Wesch je svojo raziskavo
YouTuba usmeril prav v vlogerje, saj je želel več izvedeti o pojavu, ko you-
tuberji strmijo v kamere, povezane z globalnim distribucijskim sistemom,
in ko v kontekste javnega digitalnega prostora na planetu vnašajo privatno
13 Ambiciozni slovenski vlogerji, ki jim uspeva prezentacijske, promocijske, marketin-
ške in monetizacijske aspekte njihove spletne avtokreacije in participacije na platformi
dvigniti na raven mednarodnega youtuberskega interesa in posledično dodatno eksplo-
atirati njihov pridobljeni status specifično skonstruirane spletne zvezde, so šli korak dlje
od instantnih spletnih zvezd izpred nekaj let, ki so bolj ali manj ostajale ujete v mehur-
ček nacionalne medijske pozornosti (prim. Podjed 2012: 72–81, id. 2014: 207–226).
324
