Page 46 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
Po teh igrah so nas naši južni balkanski bratje še bolj povezovali s
smučanjem. (Kotnik 2007a: 69)
V Sloveniji so srebrnega medaljista pričakali v množičnem špalirju,
njegova sanjska druga vožnja, ki ga je s četrtega mesta po prvi vožnji v dru-
gi pripeljala tik pod vrh, je postala predmet detajlnih časopisnih obrav-
nav in televizijskih reminiscenc. Toda če sta slalomista Bojan Križaj in Rok
Petrovič, ki je v šampionski sezoni 1985/86 nanizal kar pet slalomskih zmag
za svetovni pokal in kot prvi slovenski smučar osvojil mali kristalni globus
v slalomski razvrstitvi, na velikih tekmovanjih, kakor so svetovna prven-
stva in olimpijske igre, ostala brez pravega prodornega rezultata, in tako
pogosto pustila nacionalno občinstvo nepotešeno, se z naslednjim »upom
slovenske smučarije« v podobi Mateje Svet slovensko televizijsko, radij-
sko in časopisno nacionalno občestvo tako rekoč s senzacionalno hitrost-
jo udomači v serijskih uspehih in medaljah svetovnih prvenstev in olimpij-
skih iger »nekoliko vase zaprte Ljubljančanke«.
V sezoni 1985/86 je v veleslalomu v Jasni v slovaških Visokih Tatrah do-
segla prvo slovensko in jugoslovansko žensko zmago v svetovnem pokalu,
kar je nemudoma pritegnilo slovensko in jugoslovansko medijsko javnost,
toda bržčas je takrat le malo ljudi slutilo, kakšna eksplozivna doza smučar-
skih uspehov, čustev in poistovetenja jim »drobna in ljubka Ljubljančanka«,
kakor so jo mediji v skladu s prevladujočim seksističnim diskurzom pogos-
to poimenovali, čaka v naslednjih letih. To, kar Mateji Svet uspe v pičlih treh
letih doseči v smučarskem svetu, nobenemu slovenskemu smučarju ali smu-
čarki ne uspe še dolgo vse do Tine Maze. Leta 1987 prvič strese slovensko in
jugoslovansko javnost, ko pri devetnajstih letih na svetovnem prvenstvu v
švicarski Crans Montani osvoji kar tri medalje: srebrno v veleslalomu in bro-
nasti v superveleslalomu in slalomu. To seveda ni bilo niti malo podobno tis-
temu, kar so prej slovenske smučarke in smučarji dosegali na najvišjih med-
narodnih ravneh tega športa. Slovensko osrednje dnevno časopisje Delo9,
9 Jože Dekleva, »Švicarki in Svetova«, Delo, 4. februar 1987, str. 1; id., »Mateja Svet osvo-
jila bronasto kolajno – Drugi naslov prvakinje Walliserjevi«, Delo, 4. februar 1987, str.
10; »Ob uspehu Mateje Svet so dejali na prizorišču tekmovanja«, Delo, 4. februar 1987,
str. 10; »Mateja fantastična, menijo vsi«, Delo, 4. februar 1987, str. 10; »Naši Mateji zdaj
še srebrna kolajna«, Delo, 6. februar 1987, str. 1; Jože Dekleva, »Samo Mateja Svet ena-
kovredna švicarskim šampionkam«, Delo, 6. februar 1987, str. 8; id., »Mednarodni ugled
našega smučarja vse večji«, Delo, 9. februar 1987, str. 1; Peter Lovšin, »Erika prva, Mate-
ja tretja«, Delo, 9. februar 1987, str. 9; id., »Načrtovana eno, osvojila tri – Mateja Svet je
presrečna …«, Delo, 9. februar 1987, str. 9; »Svet spoznal Matejo Svet«, posebna priloga
Smučarskega Dela, Delo, 10. februar 1987, str. 3–16.
46
Po teh igrah so nas naši južni balkanski bratje še bolj povezovali s
smučanjem. (Kotnik 2007a: 69)
V Sloveniji so srebrnega medaljista pričakali v množičnem špalirju,
njegova sanjska druga vožnja, ki ga je s četrtega mesta po prvi vožnji v dru-
gi pripeljala tik pod vrh, je postala predmet detajlnih časopisnih obrav-
nav in televizijskih reminiscenc. Toda če sta slalomista Bojan Križaj in Rok
Petrovič, ki je v šampionski sezoni 1985/86 nanizal kar pet slalomskih zmag
za svetovni pokal in kot prvi slovenski smučar osvojil mali kristalni globus
v slalomski razvrstitvi, na velikih tekmovanjih, kakor so svetovna prven-
stva in olimpijske igre, ostala brez pravega prodornega rezultata, in tako
pogosto pustila nacionalno občinstvo nepotešeno, se z naslednjim »upom
slovenske smučarije« v podobi Mateje Svet slovensko televizijsko, radij-
sko in časopisno nacionalno občestvo tako rekoč s senzacionalno hitrost-
jo udomači v serijskih uspehih in medaljah svetovnih prvenstev in olimpij-
skih iger »nekoliko vase zaprte Ljubljančanke«.
V sezoni 1985/86 je v veleslalomu v Jasni v slovaških Visokih Tatrah do-
segla prvo slovensko in jugoslovansko žensko zmago v svetovnem pokalu,
kar je nemudoma pritegnilo slovensko in jugoslovansko medijsko javnost,
toda bržčas je takrat le malo ljudi slutilo, kakšna eksplozivna doza smučar-
skih uspehov, čustev in poistovetenja jim »drobna in ljubka Ljubljančanka«,
kakor so jo mediji v skladu s prevladujočim seksističnim diskurzom pogos-
to poimenovali, čaka v naslednjih letih. To, kar Mateji Svet uspe v pičlih treh
letih doseči v smučarskem svetu, nobenemu slovenskemu smučarju ali smu-
čarki ne uspe še dolgo vse do Tine Maze. Leta 1987 prvič strese slovensko in
jugoslovansko javnost, ko pri devetnajstih letih na svetovnem prvenstvu v
švicarski Crans Montani osvoji kar tri medalje: srebrno v veleslalomu in bro-
nasti v superveleslalomu in slalomu. To seveda ni bilo niti malo podobno tis-
temu, kar so prej slovenske smučarke in smučarji dosegali na najvišjih med-
narodnih ravneh tega športa. Slovensko osrednje dnevno časopisje Delo9,
9 Jože Dekleva, »Švicarki in Svetova«, Delo, 4. februar 1987, str. 1; id., »Mateja Svet osvo-
jila bronasto kolajno – Drugi naslov prvakinje Walliserjevi«, Delo, 4. februar 1987, str.
10; »Ob uspehu Mateje Svet so dejali na prizorišču tekmovanja«, Delo, 4. februar 1987,
str. 10; »Mateja fantastična, menijo vsi«, Delo, 4. februar 1987, str. 10; »Naši Mateji zdaj
še srebrna kolajna«, Delo, 6. februar 1987, str. 1; Jože Dekleva, »Samo Mateja Svet ena-
kovredna švicarskim šampionkam«, Delo, 6. februar 1987, str. 8; id., »Mednarodni ugled
našega smučarja vse večji«, Delo, 9. februar 1987, str. 1; Peter Lovšin, »Erika prva, Mate-
ja tretja«, Delo, 9. februar 1987, str. 9; id., »Načrtovana eno, osvojila tri – Mateja Svet je
presrečna …«, Delo, 9. februar 1987, str. 9; »Svet spoznal Matejo Svet«, posebna priloga
Smučarskega Dela, Delo, 10. februar 1987, str. 3–16.
46
