Page 51 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 51
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
preobrazila v oboževalce smučarjev, ki ne ostanejo le pri tem, da konzumi-
rajo njihove uspehe, pač pa tudi proizvode nacionalne industrije (denimo
Elanove smuči ali Alpinine smučarske čevlje) in kulture življenjskega stila
(v obliki športnega preživljanja prostega časa, zimskega turizma, smučar-
skih počitnic ipd.). V tem pogledu je bilo smučanje s takšnimi popularnimi
oblikami družbenega ceremoniala, spektakla in performativne predstave
ter razvojem nacionalne ekonomije instrumentalizirano v tradicijo nacio-
nalne prosperitete (Starc 2005: 69–70).
Ko se Slovenija odcepi od jugoslovanske državne tvorbe leta 1991, smu-
čanje nemudoma postane nekakšen evfemizem za samostojnost in neod-
visnost. Smučanje se predstavi kot vsestranski simbol boja za neodvisno
državo, saj se z razpadom nekdanje skupne države slovenska država znajde
v položaju, ko mora nemudoma opredeliti slovensko nacijo in instrumenta-
lizirati njene simbole. Smučanje se tu izkaže za zelo priročen in močan sim-
bol zaradi kontinuitete na slovenskih tleh, zaradi preteklih uspehov, ki so
bili doseženi pod jugoslovansko zastavo, pa tudi zaradi nove postsocialis-
tične generacije smučarjev in smučark, ki je obetala nove uspehe in zmage.
Prejšnji jugoslovanski uspehi slovenskih smučarjev v začetku devetdesetih
dobijo nekatere nove poudarke, ki te uspehe prestavijo iz širšega jugoslo-
vanskega v ekskluziven slovenski univerzum. Na zimskih olimpijskih igrah
v Albertvillu leta 1992 slovenski športniki prvič nastopijo pod slovensko
zastavo. Prisotnost slovenskih smučarjev na tem svetovno eksponiranem
medijskem športnem dogodku je bila v slovenskih časopisih, radijskih po-
ročilih in televizijskih prenosih predstavljena kot odločna pot Slovenije z
»Balkana« v »Evropo«. Slovensko dnevno časopisje je poročalo o tem, kako
so Francozi kot gostitelji »burno pozdravili naše olimpijce«, o tem, kako
je športni dogodek »uspeh za promocijo Slovenije«, nakazali pa so tudi na
njegove politične dimenzije z omenjanjem raznih bilateralnih sestankov, ki
naj bi jih slovenski politični vrh s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom
na čelu imel z nekaterimi drugimi prisotnimi predstavniki držav. Časnik
Večer je na naslovni strani s pomenljivo osrednjo fotografijo otvoritev iger
opisal kot spektakularen dogodek.15
15 Evgen Bergant, »Albertville: otvoritev tretje razsežnosti«, Delo, 10. februar 1992, str. 1;
Miran Koren, »Važno je zmagati!«, 10. februar 1992, str. 1; »Magična otvoritev za 22.
stoletje«, Olimpijski Dnevnik, 10. februar 1992, str. 11; »Ceremonija z veliko vsebine«,
Olimpijski Dnevnik, 10. februar 1992, str. 11; »Začetek zimskih olimpijskih iger v Al-
bertvillu: Silovit start Avstrijcev«, Večer, 10. februar 1992, str. 1.
51
preobrazila v oboževalce smučarjev, ki ne ostanejo le pri tem, da konzumi-
rajo njihove uspehe, pač pa tudi proizvode nacionalne industrije (denimo
Elanove smuči ali Alpinine smučarske čevlje) in kulture življenjskega stila
(v obliki športnega preživljanja prostega časa, zimskega turizma, smučar-
skih počitnic ipd.). V tem pogledu je bilo smučanje s takšnimi popularnimi
oblikami družbenega ceremoniala, spektakla in performativne predstave
ter razvojem nacionalne ekonomije instrumentalizirano v tradicijo nacio-
nalne prosperitete (Starc 2005: 69–70).
Ko se Slovenija odcepi od jugoslovanske državne tvorbe leta 1991, smu-
čanje nemudoma postane nekakšen evfemizem za samostojnost in neod-
visnost. Smučanje se predstavi kot vsestranski simbol boja za neodvisno
državo, saj se z razpadom nekdanje skupne države slovenska država znajde
v položaju, ko mora nemudoma opredeliti slovensko nacijo in instrumenta-
lizirati njene simbole. Smučanje se tu izkaže za zelo priročen in močan sim-
bol zaradi kontinuitete na slovenskih tleh, zaradi preteklih uspehov, ki so
bili doseženi pod jugoslovansko zastavo, pa tudi zaradi nove postsocialis-
tične generacije smučarjev in smučark, ki je obetala nove uspehe in zmage.
Prejšnji jugoslovanski uspehi slovenskih smučarjev v začetku devetdesetih
dobijo nekatere nove poudarke, ki te uspehe prestavijo iz širšega jugoslo-
vanskega v ekskluziven slovenski univerzum. Na zimskih olimpijskih igrah
v Albertvillu leta 1992 slovenski športniki prvič nastopijo pod slovensko
zastavo. Prisotnost slovenskih smučarjev na tem svetovno eksponiranem
medijskem športnem dogodku je bila v slovenskih časopisih, radijskih po-
ročilih in televizijskih prenosih predstavljena kot odločna pot Slovenije z
»Balkana« v »Evropo«. Slovensko dnevno časopisje je poročalo o tem, kako
so Francozi kot gostitelji »burno pozdravili naše olimpijce«, o tem, kako
je športni dogodek »uspeh za promocijo Slovenije«, nakazali pa so tudi na
njegove politične dimenzije z omenjanjem raznih bilateralnih sestankov, ki
naj bi jih slovenski politični vrh s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom
na čelu imel z nekaterimi drugimi prisotnimi predstavniki držav. Časnik
Večer je na naslovni strani s pomenljivo osrednjo fotografijo otvoritev iger
opisal kot spektakularen dogodek.15
15 Evgen Bergant, »Albertville: otvoritev tretje razsežnosti«, Delo, 10. februar 1992, str. 1;
Miran Koren, »Važno je zmagati!«, 10. februar 1992, str. 1; »Magična otvoritev za 22.
stoletje«, Olimpijski Dnevnik, 10. februar 1992, str. 11; »Ceremonija z veliko vsebine«,
Olimpijski Dnevnik, 10. februar 1992, str. 11; »Začetek zimskih olimpijskih iger v Al-
bertvillu: Silovit start Avstrijcev«, Večer, 10. februar 1992, str. 1.
51
