Page 61 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 61
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
nosi tekem alpskega smučanja v devetdesetih letih17 ali s prenosi smučar-
skih skokov iz Planice.18
Toda televizija s svojo tehnologijo, tehnično realizacijo in kulturno
mašinerijo, ki je potrebna, da se neka družbena realnost pretvori v televi-
zijski realizem,19 smučanja ni le zgolj posredovala, pač pa je ta šport tudi
kulturno izgrajevala in preobrazila. Televizija je ustvarila, rečeno z beseda-
mi Alvina Gouldnerja (1976), močno dialektiko tehnologije in ideologije, ki
je na tem mestu ne moremo dalje elaborirati, so jo pa nekateri raziskovalci
na široko obravnavali (Fiske & Hartley 1978; Williams 1990).
Poglejmo si prestižen primer takšnega že leta trdno ritualiziranega
načina nacionalnega udomačevanja smučarskega športa v Sloveniji, ki ga
lahko spremljamo vsako leto, ko se tekme svetovnega pokala v alpskem
smučanju odvijajo v Kranjski Gori in Mariboru in ki ga omenja tudi ko-
munikologinja Maruša Pušnik (1999: 801–802). Procedura in dramaturgi-
ja televizijskega dogodka sta že tako dobro standardizirana, da se nam zdi-
ta nekaj povsem naravnega. Slalom in veleslalom v Kranjski Gori sta že
leta osrednji televizijski športni dogodek v pred- ali ponovoletnem času.
Televizija Slovenija kot nacionalna televizija je vselej organizatorica preno-
sa in vse ostale tuje televizije, ki prenašajo dogodek ali posredujejo posnetek
tekme, dejansko sprejemajo njeno sliko, skratka njeno konstrukcijo dogod-
ka. Dvajset minut pred začetkom tekme se ekipa Televizije Slovenija prvič
javi iz provizoričnega studia na prostem, ki je postavljen v ciljni areni, od
koder nas pozdravi terenski reporter ali povezovalec programa, praviloma
s kakšnim sogovornikom, s katerim skušata kar najbolj jedrnato predstavi-
ti dogodek, opisati trenutne pogoje za izvedbo tekme in spregovoriti o glav-
nih favoritih in možnostih »naših«. Nato se program Televizije Slovenija
s te uvodne predstavitve, ki je namenjena izključno gledalcem Televizije
Slovenija, preseli v mednarodni evrovizijski signal. Zdaj nas pozdravi ko-
mentator, sledi pa promocijski film Slovenije, nekakšna televizijska turis-
17 Prenos finalne vožnje slalomske tekme v Kranjski Gori v sezoni 1997/98 si je denimo
ogledalo kar 630.000 gledalcev, kar je predstavljalo 36-odstotno gledanost (vir: Silva
Miklavčič, »Gledanost alpskega smučanja na Televiziji Slovenija v sezoni 1997/98«, TV
Slovenija).
18 Prenos finalne tekme v smučarskih skokih v Planici 22. marca 1998 si je ogledalo
kar 1.058.750 gledalcev, kar je predstavljalo več kot 60-odstotno gledanost (vir: Silva
Miklavčič, »Gledanost smučarskih skokov na Televiziji Slovenija v sezoni 1997/98), v
letih 2001–2009 pa se razpon gledalcev prenosov planiških tekmovanj giblje od 60.000
do 400.000 gledalcev.
19 Za več o tem, kako deluje televizijska tehnologija in skozi njo produkcija ideologije na
primeru neposrednih športnih prenosov alpskega smučanja, glej Kotnik 2001a.
61
nosi tekem alpskega smučanja v devetdesetih letih17 ali s prenosi smučar-
skih skokov iz Planice.18
Toda televizija s svojo tehnologijo, tehnično realizacijo in kulturno
mašinerijo, ki je potrebna, da se neka družbena realnost pretvori v televi-
zijski realizem,19 smučanja ni le zgolj posredovala, pač pa je ta šport tudi
kulturno izgrajevala in preobrazila. Televizija je ustvarila, rečeno z beseda-
mi Alvina Gouldnerja (1976), močno dialektiko tehnologije in ideologije, ki
je na tem mestu ne moremo dalje elaborirati, so jo pa nekateri raziskovalci
na široko obravnavali (Fiske & Hartley 1978; Williams 1990).
Poglejmo si prestižen primer takšnega že leta trdno ritualiziranega
načina nacionalnega udomačevanja smučarskega športa v Sloveniji, ki ga
lahko spremljamo vsako leto, ko se tekme svetovnega pokala v alpskem
smučanju odvijajo v Kranjski Gori in Mariboru in ki ga omenja tudi ko-
munikologinja Maruša Pušnik (1999: 801–802). Procedura in dramaturgi-
ja televizijskega dogodka sta že tako dobro standardizirana, da se nam zdi-
ta nekaj povsem naravnega. Slalom in veleslalom v Kranjski Gori sta že
leta osrednji televizijski športni dogodek v pred- ali ponovoletnem času.
Televizija Slovenija kot nacionalna televizija je vselej organizatorica preno-
sa in vse ostale tuje televizije, ki prenašajo dogodek ali posredujejo posnetek
tekme, dejansko sprejemajo njeno sliko, skratka njeno konstrukcijo dogod-
ka. Dvajset minut pred začetkom tekme se ekipa Televizije Slovenija prvič
javi iz provizoričnega studia na prostem, ki je postavljen v ciljni areni, od
koder nas pozdravi terenski reporter ali povezovalec programa, praviloma
s kakšnim sogovornikom, s katerim skušata kar najbolj jedrnato predstavi-
ti dogodek, opisati trenutne pogoje za izvedbo tekme in spregovoriti o glav-
nih favoritih in možnostih »naših«. Nato se program Televizije Slovenija
s te uvodne predstavitve, ki je namenjena izključno gledalcem Televizije
Slovenija, preseli v mednarodni evrovizijski signal. Zdaj nas pozdravi ko-
mentator, sledi pa promocijski film Slovenije, nekakšna televizijska turis-
17 Prenos finalne vožnje slalomske tekme v Kranjski Gori v sezoni 1997/98 si je denimo
ogledalo kar 630.000 gledalcev, kar je predstavljalo 36-odstotno gledanost (vir: Silva
Miklavčič, »Gledanost alpskega smučanja na Televiziji Slovenija v sezoni 1997/98«, TV
Slovenija).
18 Prenos finalne tekme v smučarskih skokih v Planici 22. marca 1998 si je ogledalo
kar 1.058.750 gledalcev, kar je predstavljalo več kot 60-odstotno gledanost (vir: Silva
Miklavčič, »Gledanost smučarskih skokov na Televiziji Slovenija v sezoni 1997/98), v
letih 2001–2009 pa se razpon gledalcev prenosov planiških tekmovanj giblje od 60.000
do 400.000 gledalcev.
19 Za več o tem, kako deluje televizijska tehnologija in skozi njo produkcija ideologije na
primeru neposrednih športnih prenosov alpskega smučanja, glej Kotnik 2001a.
61
