Page 58 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
šništva. Primer Tine Maze kaže, kako je odločitev o smučarski karieri v
resnici danes neobhodno poslovna odločitev, saj je marketinška in spon-
zorska investicija v športnika postala individualizirana, postala je projekt,
ki neposredno ali posredno računa na dodano vrednost in dobiček, in ne
na kako romantično željo po zmagah za nacijo. To še posebej velja za tiste
športne panoge, ki se v medijih pojavljajo najpogosteje, saj najbolj odsevajo
in krepijo družbene norme in pravila v neki skupnosti. Prav zaradi takšnih
novodobnih tveganj, ki spremljajo športno pot slehernega smučarja, so lah-
ko kasnejši rezultati toliko večji predmet pozornosti medijev in javnosti.
A tudi primeri športnih biografij, v izgradnjo katerih so ključno poseg-
li mehanizmi sponzorjev, mecenov in zasebnega kapitala, lahko računa-
jo na velik interes nacionalnih diskurzov, še zlasti takrat, ko se pojavijo re-
zultati takšnih vlaganj. V kulturnih okoljih, kakršno je denimo slovensko,
kjer nacionalni diskurzi še posebno močno in homogenizirajoče obvladuje-
jo družbeno atmosfero in postavljajo pravila, vrednote in norme, se indivi-
dualni športni uspehi in dosežki njihovih članov ne morejo izogniti situa-
ciji, da se nanje ne prilepijo stremljenja nacionalnega kolektiva. V obdobju,
ko Tina Maze ni dosegala želenih rezultatov, so jo slovenski mediji ne prav
redko prikazovali kot distancirano, uporniško, samosvojo, celo neprilago-
dljivo, toda ko se je v sezoni 2008/09 tako rekoč kakor feniks dvignila iz pe-
pela in se vrnila na zmagovalne stopničke v svetovnem pokalu, so jo še isti
hip začeli kovati v zvezde in vse pretekle napetosti in neuspehi so bili potis-
njeni v ozadje. Dosežki slovenskih alpskih smučarjev, ki so bili doseženi na
domačih dveh smučarskih terenih, se pravi v Kranjski Gori in Mariboru,
so že od začetka osemdesetih let imeli neko posebno, tako rekoč magično
vrednost tudi zato, ker sta obe smučarski prizorišči svetovnega pokala bili
intenzivno vpleteni v spektakularizirano izgradnjo nacionalne športne to-
pografije, odeti v razne gostiteljske, domačinske, turistične in naturalistič-
ne ideologije (Kotnik 2007c: 22–27). H kulturni transformaciji omenjenih
dveh strmin v nacionalna simbola slovenske smučarke turistične destinaci-
je so prispevali tudi smučarji, ki so v intervjujih za medije vselej izpostav-
ljali posebno vrednost nastopanja pred domačimi navijači. Največ pa je k
nacionalni ikonizaciji Kranjske Gore in mariborskega Pohorja kot gostite-
lja tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju nedvomno prispevala sli-
ka nacionalne televizije in njeni neposredni prenosi tekem, ki nikoli niso
bili samo prenosi golega športnega boja smučarjev na progi, pač pa so to-
vrstni prenosi skušali vselej biti nekakšne ritualizirane predstave ilustrira-
ne nacije.
58
šništva. Primer Tine Maze kaže, kako je odločitev o smučarski karieri v
resnici danes neobhodno poslovna odločitev, saj je marketinška in spon-
zorska investicija v športnika postala individualizirana, postala je projekt,
ki neposredno ali posredno računa na dodano vrednost in dobiček, in ne
na kako romantično željo po zmagah za nacijo. To še posebej velja za tiste
športne panoge, ki se v medijih pojavljajo najpogosteje, saj najbolj odsevajo
in krepijo družbene norme in pravila v neki skupnosti. Prav zaradi takšnih
novodobnih tveganj, ki spremljajo športno pot slehernega smučarja, so lah-
ko kasnejši rezultati toliko večji predmet pozornosti medijev in javnosti.
A tudi primeri športnih biografij, v izgradnjo katerih so ključno poseg-
li mehanizmi sponzorjev, mecenov in zasebnega kapitala, lahko računa-
jo na velik interes nacionalnih diskurzov, še zlasti takrat, ko se pojavijo re-
zultati takšnih vlaganj. V kulturnih okoljih, kakršno je denimo slovensko,
kjer nacionalni diskurzi še posebno močno in homogenizirajoče obvladuje-
jo družbeno atmosfero in postavljajo pravila, vrednote in norme, se indivi-
dualni športni uspehi in dosežki njihovih članov ne morejo izogniti situa-
ciji, da se nanje ne prilepijo stremljenja nacionalnega kolektiva. V obdobju,
ko Tina Maze ni dosegala želenih rezultatov, so jo slovenski mediji ne prav
redko prikazovali kot distancirano, uporniško, samosvojo, celo neprilago-
dljivo, toda ko se je v sezoni 2008/09 tako rekoč kakor feniks dvignila iz pe-
pela in se vrnila na zmagovalne stopničke v svetovnem pokalu, so jo še isti
hip začeli kovati v zvezde in vse pretekle napetosti in neuspehi so bili potis-
njeni v ozadje. Dosežki slovenskih alpskih smučarjev, ki so bili doseženi na
domačih dveh smučarskih terenih, se pravi v Kranjski Gori in Mariboru,
so že od začetka osemdesetih let imeli neko posebno, tako rekoč magično
vrednost tudi zato, ker sta obe smučarski prizorišči svetovnega pokala bili
intenzivno vpleteni v spektakularizirano izgradnjo nacionalne športne to-
pografije, odeti v razne gostiteljske, domačinske, turistične in naturalistič-
ne ideologije (Kotnik 2007c: 22–27). H kulturni transformaciji omenjenih
dveh strmin v nacionalna simbola slovenske smučarke turistične destinaci-
je so prispevali tudi smučarji, ki so v intervjujih za medije vselej izpostav-
ljali posebno vrednost nastopanja pred domačimi navijači. Največ pa je k
nacionalni ikonizaciji Kranjske Gore in mariborskega Pohorja kot gostite-
lja tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju nedvomno prispevala sli-
ka nacionalne televizije in njeni neposredni prenosi tekem, ki nikoli niso
bili samo prenosi golega športnega boja smučarjev na progi, pač pa so to-
vrstni prenosi skušali vselej biti nekakšne ritualizirane predstave ilustrira-
ne nacije.
58
