Page 86 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
cijo in transformacijo vsakdanjega družbenega življenja (Elderfield 2003;
Fortunati 2000, 2001; Geisler & Golden 2003; Goggin 2006; Katz 2006;
Ling & Haddon 2001; Plant 2000), interakcije med družbo, mobilno tehno-
logijo in uporabniki (Castells in dr. 2006; Ling 1999a; Ling 1999b; Ling &
Pedersen 2005), analize družbenih učinkov in posledic mobilne telefonije
(Haddon 2000; Ling 2000b; McKnight 1991), družbenih modalnosti mobil-
ne komunikacije in rab (Ling 1997, 1998, 2002; Ling & Yttri 1999; Kim & Lee
2005), oblikovanja novih identitet in subkultur (Ling 1999a, 2001a, 2000a,
2001b, 2000c; Ling & Helmersen 2000), vpliva na zdravje (Burgess 2004)
do analiz pomena oglaševanja in organiziranosti trga s ponudniki mobilne
telefonije (Mina 2003; Smith 1998).
Študije, ki preučujejo družbenost mobilne telefonije, signalizirajo, da
se nošenje mobilnega telefona sicer razvija v diapazon različnih rab, vendar
je ohranjena tehnična podmena, da gre za konsumpcijo tehnologije, kate-
re možnosti uporabe so sicer različne, a je njihov razpon vendarle fiksen.
Prav tako ugotavljajo, da je različnost rab zagotovljena z različnostjo mik-
ro in makro okolij in okoliščin recepcije. Tako je tudi uporabnik mobilne-
ga telefona omejen na rabe, ki jih tehnologija dopušča, a ker tehnična de-
finicija rab s čedalje zahtevnejšim in bolj elaboriranim razvojem mobilne
tehnologije dopušča čedalje večji razpon različic socialnosti, ki se skoznje
vzpostavljajo, je dojet v vsakdanji ideologiji kot aktivni uporabnik, ki mu
je mobilni telefon »partner«, oziroma kot avtonomni subjekt, ki mu mobil-
na tehnologija daje občutek svobode. Antropolog François Sigaut predla-
ga razlikovanje med realno, simbolno in imaginarno razsežnostjo nekega
tehnološkega kompleksa. Razpon možnih uporab je mogoče tehnično na-
tančno definirati v fizikalnih, matematičnih in drugih terminih oz. algorit-
mih, saj si mora izdelovalec pri izdelavi neke naprave vnaprej zamisliti oz.
predvideti nabor funkcij, ki so na voljo za uporabo. Realna razsežnost pove,
kaj naprava v takih in takih pogojih zmore. Kaj to pomeni za morebitne
uporabe, že sodi v simbolno razsežnost. Ta prevaja tehnične značilnos-
ti mobilnega telefona v snop možnosti, opredeljenih glede na označeval-
ne registre, v katerih ljudje komuniciramo: glasno/tiho, popačeno/nepopa-
čeno, ustno/pisno ipd. Medtem ko je s stališča tehničnih zmožnosti snop
rab videti absolutno determiniran, je s stališča družbenih rab, ker so ved-
no simbolne, diapazon rab odprt, saj šele dejanske individualne in druž-
bene rabe socialno definirajo tehnično determinirane izbire. Med imagi-
narno razsežnost neke naprave Sigaut uvršča pričakovanja uporabnikov, ki
sedimentira v družbeno dominantnih in pričakovanih rabah. Takšno raz-
86
cijo in transformacijo vsakdanjega družbenega življenja (Elderfield 2003;
Fortunati 2000, 2001; Geisler & Golden 2003; Goggin 2006; Katz 2006;
Ling & Haddon 2001; Plant 2000), interakcije med družbo, mobilno tehno-
logijo in uporabniki (Castells in dr. 2006; Ling 1999a; Ling 1999b; Ling &
Pedersen 2005), analize družbenih učinkov in posledic mobilne telefonije
(Haddon 2000; Ling 2000b; McKnight 1991), družbenih modalnosti mobil-
ne komunikacije in rab (Ling 1997, 1998, 2002; Ling & Yttri 1999; Kim & Lee
2005), oblikovanja novih identitet in subkultur (Ling 1999a, 2001a, 2000a,
2001b, 2000c; Ling & Helmersen 2000), vpliva na zdravje (Burgess 2004)
do analiz pomena oglaševanja in organiziranosti trga s ponudniki mobilne
telefonije (Mina 2003; Smith 1998).
Študije, ki preučujejo družbenost mobilne telefonije, signalizirajo, da
se nošenje mobilnega telefona sicer razvija v diapazon različnih rab, vendar
je ohranjena tehnična podmena, da gre za konsumpcijo tehnologije, kate-
re možnosti uporabe so sicer različne, a je njihov razpon vendarle fiksen.
Prav tako ugotavljajo, da je različnost rab zagotovljena z različnostjo mik-
ro in makro okolij in okoliščin recepcije. Tako je tudi uporabnik mobilne-
ga telefona omejen na rabe, ki jih tehnologija dopušča, a ker tehnična de-
finicija rab s čedalje zahtevnejšim in bolj elaboriranim razvojem mobilne
tehnologije dopušča čedalje večji razpon različic socialnosti, ki se skoznje
vzpostavljajo, je dojet v vsakdanji ideologiji kot aktivni uporabnik, ki mu
je mobilni telefon »partner«, oziroma kot avtonomni subjekt, ki mu mobil-
na tehnologija daje občutek svobode. Antropolog François Sigaut predla-
ga razlikovanje med realno, simbolno in imaginarno razsežnostjo nekega
tehnološkega kompleksa. Razpon možnih uporab je mogoče tehnično na-
tančno definirati v fizikalnih, matematičnih in drugih terminih oz. algorit-
mih, saj si mora izdelovalec pri izdelavi neke naprave vnaprej zamisliti oz.
predvideti nabor funkcij, ki so na voljo za uporabo. Realna razsežnost pove,
kaj naprava v takih in takih pogojih zmore. Kaj to pomeni za morebitne
uporabe, že sodi v simbolno razsežnost. Ta prevaja tehnične značilnos-
ti mobilnega telefona v snop možnosti, opredeljenih glede na označeval-
ne registre, v katerih ljudje komuniciramo: glasno/tiho, popačeno/nepopa-
čeno, ustno/pisno ipd. Medtem ko je s stališča tehničnih zmožnosti snop
rab videti absolutno determiniran, je s stališča družbenih rab, ker so ved-
no simbolne, diapazon rab odprt, saj šele dejanske individualne in druž-
bene rabe socialno definirajo tehnično determinirane izbire. Med imagi-
narno razsežnost neke naprave Sigaut uvršča pričakovanja uporabnikov, ki
sedimentira v družbeno dominantnih in pričakovanih rabah. Takšno raz-
86
