Page 88 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 88
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
gije od raziskovanja zgolj »oddaljenih eksotičnih kultur« in »primitivnih
ljudstev« k preučevanju urbanih fenomenov zahodnega sveta. Z vzponom
postkolonialne antropologije stroga ločnica med domače vs. eksotično, ur-
bano vs. ruralno ni več pertinentna, kar pripelje do razcveta urbane antro-
pologije in »antropologije domá« ter njunih številnih različic.
Antropološke študije, opremljene z etnografijami, raziskujejo vpliv
mobilnega telefona: od osebnih manifestacij osamljenosti, depresije ali
družbene izključenosti do globalnih zadev moderne ekonomije in tran-
snacionalne družine. Tovrstne študije, ki se praviloma izogibajo tehnicis-
tičnim in družbenodeterminističnim pristopom, pritrjujejo sociološkim
in drugovrstnim družboslovnim raziskavam, da je mobilni telefon kot te-
hnologija družbenega mreženja zavzel osrednje mesto pri vzpostavljanju in
vzdrževanju današnjih medčloveških razmerij od področja dela do religi-
je in ljubezni.
Etnografsko zasnovane študije mobilnega telefona, ki tvorijo podlago
za antropologijo mobilnega telefona, se razvijajo v dve specializiaciji: na eni
strani so tiste, ki obravnavajo družbeno vlogo ali simbolno vrednost mo-
bilnega telefona pri transformaciji vsakdanjega življenja v okviru določene
skupnosti (Horst in Miller 2006; Crabtree in Roberts 2003; Harkin 2003;
Plant 2002), na drugi pa tiste, ki se ukvarjajo z dekonstrukcijo zelo specifič-
nih rab mobilnega telefona, kakor je raba mobilnega telefona med vožnjo v
avtomobilu ali z motorjem in v težavnih situacijah (Esbjörnsson in Juhlin
2003; Esbjörnsson, Juhlin in Weilenmann 2007: 37–58). Tu želim predstavi-
ti pet takih etnografskih zasegov v področje družbenih rab mobilnega te-
lefona, in sicer Horstovo in Millerjevo etnografijo z Jamajke (2005–2006),
tri britanske študije: Mobile UK – Mobile Phones and Everyday Life Jamesa
Crabtreeja, Maxa Nathana in Simona Robertsa (2003), Mobilisation – The
Growing Public Interest in Mobile Technology Jamesa Harkina (2003), On
the Mobile Sadie Plant (2002), ter etnografsko preokupacijo švedskega ra-
ziskovalca Mattiasa Esbjörnssona. Tendenca večine tovrstnih etnografskih
študij je, da niso povsem »nepristranske«, saj jih pogosto financirajo te-
lekomunikacijske korporacije. Vse tri britanske študije so npr. financira-
le tovrstne družbe: Mobile UK je ustanovila dobrodelna ustanova Work
Foundation, ki svoj denar namenja raziskavam interesov britanskih podje-
tij (Crabtree in dr. 2003); Mobilisation je ustanovilo britansko podjetje O2
in jo upravlja gospodarski »think tank« Demos (Harkin 2003), naročnik ra-
ziskave Plantove On the Mobile (2002) pa je bila ameriška telefonska multi-
nacionalka Motorola.
88
gije od raziskovanja zgolj »oddaljenih eksotičnih kultur« in »primitivnih
ljudstev« k preučevanju urbanih fenomenov zahodnega sveta. Z vzponom
postkolonialne antropologije stroga ločnica med domače vs. eksotično, ur-
bano vs. ruralno ni več pertinentna, kar pripelje do razcveta urbane antro-
pologije in »antropologije domá« ter njunih številnih različic.
Antropološke študije, opremljene z etnografijami, raziskujejo vpliv
mobilnega telefona: od osebnih manifestacij osamljenosti, depresije ali
družbene izključenosti do globalnih zadev moderne ekonomije in tran-
snacionalne družine. Tovrstne študije, ki se praviloma izogibajo tehnicis-
tičnim in družbenodeterminističnim pristopom, pritrjujejo sociološkim
in drugovrstnim družboslovnim raziskavam, da je mobilni telefon kot te-
hnologija družbenega mreženja zavzel osrednje mesto pri vzpostavljanju in
vzdrževanju današnjih medčloveških razmerij od področja dela do religi-
je in ljubezni.
Etnografsko zasnovane študije mobilnega telefona, ki tvorijo podlago
za antropologijo mobilnega telefona, se razvijajo v dve specializiaciji: na eni
strani so tiste, ki obravnavajo družbeno vlogo ali simbolno vrednost mo-
bilnega telefona pri transformaciji vsakdanjega življenja v okviru določene
skupnosti (Horst in Miller 2006; Crabtree in Roberts 2003; Harkin 2003;
Plant 2002), na drugi pa tiste, ki se ukvarjajo z dekonstrukcijo zelo specifič-
nih rab mobilnega telefona, kakor je raba mobilnega telefona med vožnjo v
avtomobilu ali z motorjem in v težavnih situacijah (Esbjörnsson in Juhlin
2003; Esbjörnsson, Juhlin in Weilenmann 2007: 37–58). Tu želim predstavi-
ti pet takih etnografskih zasegov v področje družbenih rab mobilnega te-
lefona, in sicer Horstovo in Millerjevo etnografijo z Jamajke (2005–2006),
tri britanske študije: Mobile UK – Mobile Phones and Everyday Life Jamesa
Crabtreeja, Maxa Nathana in Simona Robertsa (2003), Mobilisation – The
Growing Public Interest in Mobile Technology Jamesa Harkina (2003), On
the Mobile Sadie Plant (2002), ter etnografsko preokupacijo švedskega ra-
ziskovalca Mattiasa Esbjörnssona. Tendenca večine tovrstnih etnografskih
študij je, da niso povsem »nepristranske«, saj jih pogosto financirajo te-
lekomunikacijske korporacije. Vse tri britanske študije so npr. financira-
le tovrstne družbe: Mobile UK je ustanovila dobrodelna ustanova Work
Foundation, ki svoj denar namenja raziskavam interesov britanskih podje-
tij (Crabtree in dr. 2003); Mobilisation je ustanovilo britansko podjetje O2
in jo upravlja gospodarski »think tank« Demos (Harkin 2003), naročnik ra-
ziskave Plantove On the Mobile (2002) pa je bila ameriška telefonska multi-
nacionalka Motorola.
88
