Page 82 - Petelin, Ana, et al. Eds. 2019. Zdravje otrok in mladostnikov / Health of Children and Adolescents. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 82
avje otrok in mladostnikov | health of children and adolescents Vpliv psihosocialnih intervencij na rezilientnost zlorabljenih otrok
Dajana Tatar, Ana Prosen, Urška Jurkovič, Ivana Knez, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana,
Slovenija
Uvod: Negativne izkušnje otroka v zgodnjem otroštvu, kot je zloraba v družini,
vplivajo na njegov biološki in psihološki sistem ter razvoj. Le-te se kažejo kot
kratkoročne in dolgoročne vedenjske ter duševne težave.
Metode: Uporabljen je bil pregled obstoječe znanstvene in strokovne literatu-
re v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, med leti 2008 in 2019. Iskanje
je bilo opravljeno v slovenski bazi podatkov COBIB.SI in v tujih podatkovnih ba-
zah Academic Search Complete, CINAHL, SAGE Journals Online, Science Di-
rect ter PubMed.
Rezultati: Rezilientnost na stres je kompleksen večdimenzionalni konstrukt.
Čeprav ne obstaja splošno sprejeta definicija oziroma opredelitev rezilientno-
sti, se razume kot sposobnost, da se posameznik vrne iz stiske / travme. Le
malo je literature, ki se ne bi osredotočala le na način pristopa oziroma inter-
vencij, temveč tudi na ustreznost in kakovost teh intervencij. Prav tako je pre-
malo pozornosti namenjene raziskovanju, kako različne intervencije in odloči-
tve vplivajo na otroke, na njihovo vedenjsko in duševno zdravje.
Razprava in zaključek: Na otrokovo stopnjo rezilientnosti vplivajo tako pod-
porni stebri kot tudi kakovost intervencij. Obravnava dejavnikov kot so revik-
timizacija, daljše obdobje med prvim in zadnjim prijavljenim primerom trpin-
čenja in starost na prvem oziroma ob zadnjem prijavljenem incidentu, so se
izkazali kot pomembni napovedovalci pri doseganju omenjene stopnje.
Ključne besede: zloraba otrok, rezilientnost, psihosocialne posledice,
intervencije
80
Dajana Tatar, Ana Prosen, Urška Jurkovič, Ivana Knez, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana,
Slovenija
Uvod: Negativne izkušnje otroka v zgodnjem otroštvu, kot je zloraba v družini,
vplivajo na njegov biološki in psihološki sistem ter razvoj. Le-te se kažejo kot
kratkoročne in dolgoročne vedenjske ter duševne težave.
Metode: Uporabljen je bil pregled obstoječe znanstvene in strokovne literatu-
re v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, med leti 2008 in 2019. Iskanje
je bilo opravljeno v slovenski bazi podatkov COBIB.SI in v tujih podatkovnih ba-
zah Academic Search Complete, CINAHL, SAGE Journals Online, Science Di-
rect ter PubMed.
Rezultati: Rezilientnost na stres je kompleksen večdimenzionalni konstrukt.
Čeprav ne obstaja splošno sprejeta definicija oziroma opredelitev rezilientno-
sti, se razume kot sposobnost, da se posameznik vrne iz stiske / travme. Le
malo je literature, ki se ne bi osredotočala le na način pristopa oziroma inter-
vencij, temveč tudi na ustreznost in kakovost teh intervencij. Prav tako je pre-
malo pozornosti namenjene raziskovanju, kako različne intervencije in odloči-
tve vplivajo na otroke, na njihovo vedenjsko in duševno zdravje.
Razprava in zaključek: Na otrokovo stopnjo rezilientnosti vplivajo tako pod-
porni stebri kot tudi kakovost intervencij. Obravnava dejavnikov kot so revik-
timizacija, daljše obdobje med prvim in zadnjim prijavljenim primerom trpin-
čenja in starost na prvem oziroma ob zadnjem prijavljenem incidentu, so se
izkazali kot pomembni napovedovalci pri doseganju omenjene stopnje.
Ključne besede: zloraba otrok, rezilientnost, psihosocialne posledice,
intervencije
80
