Page 197 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 197
trst, gorica in istra: glasbena prepletanja
Nekoliko pozneje kot glasbeno šolanje v italijanščini se je na Goriškem
pokazala tudi potreba po šolanju v slovenščini. Pri ustanavljanju samostoj-
nega slovenskega glasbenega šolstva so se tako na Tržaškem kot na Gori-
škem zgledovali po ljubljanski Glasbeni matici. Čeprav je bil Trst pomemb-
nejše in bolj razgibano mesto kot Gorica, je ta najprej ustanovila svojo šolo.
Goričani so ustanovili svoje Pevsko in glasbeno društvo, v sklopu katerega
je delovala tudi glasbena šola. Med ustanovnimi člani društva je bil tudi dr.
Henrik Tuma, ki se dogajanja spominja takole:
V Gorici je bil majhen pevski zbor v čitalnici pod vodstvom marlji-
vega vadničnega učitelja Mercine.10 [...] Ker mi je boljše petje manj-
kalo, sem nameraval ustanoviti v Gorici reprezentativen pevski
zbor s šolo. Dalj časa sem okleval zaradi učitelja Mercine, ki je s
pravo ljubeznijo vzdrževal svoj mali čitalniški zbor. V začetku leta
1900 je bilo društvo končno ustanovljeno. Bil sem mu predsednik
do leta 1908. Njegovo ustanovitev so poleg Mercine tudi moji poli-
tični nasprotniki smatrali za razdiranje njihove kulturne organiza-
cije. Dolgo časa so prireditve Pevskega in glasbenega društva bojko-
tirali. [...] Prvi pevovodja je bil moj nekdanji sopevec v ljubljanski
stolni cerkvi pod Foersterjem Franc Stelé, pozneje pevovodja Lire v
Kamniku in sam izboren tenorist [...]. Žal smo Steleta prezgodaj iz-
gubili. Po njegovem odhodu sem ustanovil tudi ženski zbor [...]. Za
pevovodjo smo pridobili izšolanega konservatorista iz Prage Mi-
chla,11 ki je bil pozneje koncertni mojster pri Glasbeni matici v Lju-
bljani. Bil je izboren dirigent orkestra in solo fagotist, a manj dober
zborovski dirigent. Pri društvu smo otvorili tudi pevsko in glasbe-
no šolo, ki je dajala izboren naraščaj. Člani pevskega zbora so bili
med drugimi znani tenorist Rijavec12 in muzika Neffat in Bravni-
čar. Pevsko in glasbeno društvo je bilo pač prvo za ljubljansko Glas-
beno matico na Slovenskem.13
10 Ivan Mercina (1851–1940) je leta 1874 končal goriško gimnazijo in učiteljišče.
11 Josip Michl (1879–1959) je prišel v Gorico leta 1902 in prevzel vodstvo glasbene šole.
12 Joža (Josip) Rijavec (José Riavez) (1890–1959). Prim. Francka Slivnik, Ivo Svetina,
ur., Josip Rijavec: slovenski tenorist mednarodnega slovesa (Ljubljana: Slovenski gle-
dališki muzej, 2006).
13 Henrik Tuma, Iz mojega življenja (Ljubljana: Založba Tuma, 1997), 257–258.
195
Nekoliko pozneje kot glasbeno šolanje v italijanščini se je na Goriškem
pokazala tudi potreba po šolanju v slovenščini. Pri ustanavljanju samostoj-
nega slovenskega glasbenega šolstva so se tako na Tržaškem kot na Gori-
škem zgledovali po ljubljanski Glasbeni matici. Čeprav je bil Trst pomemb-
nejše in bolj razgibano mesto kot Gorica, je ta najprej ustanovila svojo šolo.
Goričani so ustanovili svoje Pevsko in glasbeno društvo, v sklopu katerega
je delovala tudi glasbena šola. Med ustanovnimi člani društva je bil tudi dr.
Henrik Tuma, ki se dogajanja spominja takole:
V Gorici je bil majhen pevski zbor v čitalnici pod vodstvom marlji-
vega vadničnega učitelja Mercine.10 [...] Ker mi je boljše petje manj-
kalo, sem nameraval ustanoviti v Gorici reprezentativen pevski
zbor s šolo. Dalj časa sem okleval zaradi učitelja Mercine, ki je s
pravo ljubeznijo vzdrževal svoj mali čitalniški zbor. V začetku leta
1900 je bilo društvo končno ustanovljeno. Bil sem mu predsednik
do leta 1908. Njegovo ustanovitev so poleg Mercine tudi moji poli-
tični nasprotniki smatrali za razdiranje njihove kulturne organiza-
cije. Dolgo časa so prireditve Pevskega in glasbenega društva bojko-
tirali. [...] Prvi pevovodja je bil moj nekdanji sopevec v ljubljanski
stolni cerkvi pod Foersterjem Franc Stelé, pozneje pevovodja Lire v
Kamniku in sam izboren tenorist [...]. Žal smo Steleta prezgodaj iz-
gubili. Po njegovem odhodu sem ustanovil tudi ženski zbor [...]. Za
pevovodjo smo pridobili izšolanega konservatorista iz Prage Mi-
chla,11 ki je bil pozneje koncertni mojster pri Glasbeni matici v Lju-
bljani. Bil je izboren dirigent orkestra in solo fagotist, a manj dober
zborovski dirigent. Pri društvu smo otvorili tudi pevsko in glasbe-
no šolo, ki je dajala izboren naraščaj. Člani pevskega zbora so bili
med drugimi znani tenorist Rijavec12 in muzika Neffat in Bravni-
čar. Pevsko in glasbeno društvo je bilo pač prvo za ljubljansko Glas-
beno matico na Slovenskem.13
10 Ivan Mercina (1851–1940) je leta 1874 končal goriško gimnazijo in učiteljišče.
11 Josip Michl (1879–1959) je prišel v Gorico leta 1902 in prevzel vodstvo glasbene šole.
12 Joža (Josip) Rijavec (José Riavez) (1890–1959). Prim. Francka Slivnik, Ivo Svetina,
ur., Josip Rijavec: slovenski tenorist mednarodnega slovesa (Ljubljana: Slovenski gle-
dališki muzej, 2006).
13 Henrik Tuma, Iz mojega življenja (Ljubljana: Založba Tuma, 1997), 257–258.
195
