Page 205 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 205
trst, gorica in istra: glasbena prepletanja
svoje novo angažirane operne sile. V istem času, ko se je začela ope-
ra študirati, se je tudi obrnila intendanca na tukajšnjega zastop-
nika založniške firme Ricordi v Milanu za dovoljenje za uprizori-
tev in pozneje tudi direktno na firmo samo, da bi se gotovo izognila
vsaki nepriliki, a vendar trdno pričakujoč, da dobi to dovoljenje
popolnoma gotovo, kot nekaj samoobsebi umljivega – saj taka do-
voljenja dajejo z veseljem vsa nemška založništva, ki še ne štejejo
2000letne kulture. V našem slučaju pa se je zgodilo drugače: Defi-
nitivno prepoved nam je tukajšnje zastopništvo dalo šele včeraj po-
zno popoldne in je bil dotični gospod zastopnik tudi toliko odkrit,
da je povedal, da leži vzrok prepovedi v tem, da je Trst italijansko
mesto in se vsled tega opera na teh »italijanskih« tleh ne sme peti v
slovenskem jeziku.
Kaj naj rečemo na to? Intendanca je storila svoje ter določila, da se
uprizori drugič velika Tucićeva drama »Golgota«. Kaj pa naj sto-
ri slovensko občinstvo? Kako naj odgovori ta v teptani rod na tako
šikaniranje »kulturnega« naroda? Naj polni še nadalje italijanske
šantane, naj vsled namišljenega razočaranja še naprej kar zija nad
uprizoritvami v italijanskih gledališčih in še naprej prezira in za-
bavlja ter omalovažuje naše narodno gledališče, ki se vsled težkih
žrtev nekaterih tako lepo razvija in ima v svojem letošnjem progra-
mu že stalno opero?
Vodstvo gledališča čaka odgovor pri nocojšnji predstavi, da vidi,
koliko je še samozavestnega Slovenstva v Trstu, ki se ne da tepta-
ti od italijanskega šovinizma, ki dokaže, da pozna in spoštuje tudi
lastno kulturo, da živi in se razvija samostojno – četudi se vsi zapa-
hi magari 3000letne italijanske kulture pred njim zapro.30
Iz teh besed je jasno, da je vzdušje v mestu postajalo vse bolj napeto,
čeprav je fašizem uradno nastopil skoraj desetletje pozneje. Tako je Alojz
Rebula, Prešernov nagrajenec in nekdanji profesor na klasičnem liceju v Tr-
stu, opisal to obdobje:
Za tistega pol milijona Slovanov, v glavnem Slovencev, ki so se po
razpadu Avstro-Ogrske znašli v sklopu italijanske kraljevine, so
bila dvajseta leta praktično v celoti kulturno genocidna, saj je po-
žig hotela Balkan v Trstu, ta uvertura v njihovo nacionalno trage-
dijo, datiran že v predfašistično leto 1920. Nad slovenskimi organi-
30 Anon., »Slovensko gledališče v Trstu«. Edinost 38, št. 276 (5. oktober 1913): 10–11,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FGTE6RMG.
203
svoje novo angažirane operne sile. V istem času, ko se je začela ope-
ra študirati, se je tudi obrnila intendanca na tukajšnjega zastop-
nika založniške firme Ricordi v Milanu za dovoljenje za uprizori-
tev in pozneje tudi direktno na firmo samo, da bi se gotovo izognila
vsaki nepriliki, a vendar trdno pričakujoč, da dobi to dovoljenje
popolnoma gotovo, kot nekaj samoobsebi umljivega – saj taka do-
voljenja dajejo z veseljem vsa nemška založništva, ki še ne štejejo
2000letne kulture. V našem slučaju pa se je zgodilo drugače: Defi-
nitivno prepoved nam je tukajšnje zastopništvo dalo šele včeraj po-
zno popoldne in je bil dotični gospod zastopnik tudi toliko odkrit,
da je povedal, da leži vzrok prepovedi v tem, da je Trst italijansko
mesto in se vsled tega opera na teh »italijanskih« tleh ne sme peti v
slovenskem jeziku.
Kaj naj rečemo na to? Intendanca je storila svoje ter določila, da se
uprizori drugič velika Tucićeva drama »Golgota«. Kaj pa naj sto-
ri slovensko občinstvo? Kako naj odgovori ta v teptani rod na tako
šikaniranje »kulturnega« naroda? Naj polni še nadalje italijanske
šantane, naj vsled namišljenega razočaranja še naprej kar zija nad
uprizoritvami v italijanskih gledališčih in še naprej prezira in za-
bavlja ter omalovažuje naše narodno gledališče, ki se vsled težkih
žrtev nekaterih tako lepo razvija in ima v svojem letošnjem progra-
mu že stalno opero?
Vodstvo gledališča čaka odgovor pri nocojšnji predstavi, da vidi,
koliko je še samozavestnega Slovenstva v Trstu, ki se ne da tepta-
ti od italijanskega šovinizma, ki dokaže, da pozna in spoštuje tudi
lastno kulturo, da živi in se razvija samostojno – četudi se vsi zapa-
hi magari 3000letne italijanske kulture pred njim zapro.30
Iz teh besed je jasno, da je vzdušje v mestu postajalo vse bolj napeto,
čeprav je fašizem uradno nastopil skoraj desetletje pozneje. Tako je Alojz
Rebula, Prešernov nagrajenec in nekdanji profesor na klasičnem liceju v Tr-
stu, opisal to obdobje:
Za tistega pol milijona Slovanov, v glavnem Slovencev, ki so se po
razpadu Avstro-Ogrske znašli v sklopu italijanske kraljevine, so
bila dvajseta leta praktično v celoti kulturno genocidna, saj je po-
žig hotela Balkan v Trstu, ta uvertura v njihovo nacionalno trage-
dijo, datiran že v predfašistično leto 1920. Nad slovenskimi organi-
30 Anon., »Slovensko gledališče v Trstu«. Edinost 38, št. 276 (5. oktober 1913): 10–11,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FGTE6RMG.
203
