Page 206 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 206
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
zacijami, šolstvom, tiskom, cvetoče ljudsko prosveto se od Alp do
morja zgrinja noč, ki bo v tridesetih letih zbrisala slovenščino tudi
z nagrobnikov.31
Po letu 1920 in sežigih Narodnega in Trgovskega doma v Trstu in Gori-
ci, kjer sta glasbeni šoli izgubili imetje in arhive, so začeli fašistični pritiski
naraščati. Fašističnemu dvajsetletju je Glasbena matica kljubovala in pre-
maknila pouk v zasebne domove in na razne društvene sedeže. Leta 1920
je Srečko Kumar (1888–1954) ustanovil zasebno glasbeno šolo v Škednju pri
Trstu.32 V istem obdobju sta z Ivanom Grbcem (1889–1966) prirejala otroške
igre z glasbo. Leta 1922 je na Tržaškem nastal pevski zbor Zveze jugoslovan-
skih učiteljskih društev v Italiji (UPZ). Ustanovil ga je Kumar, ob podpori
Josipa Ribičiča in Ivana Grbca, nekdanjih sošolcev na koprskem učiteljišču.
Zbor je štel približno 120 članov in je do leta 1926 koncertiral tudi po Italiji.
Z njimi je kot solist nastopal tudi že omenjeni tenorist mednarodnega slo-
vesa Josip Rijavec. V Trstu je bila leta 1927 Glasbena matica razpuščena. V
teh letih je vladal kulturni in glasbeni molk za vse tiste, ki so govorili dru-
gačen jezik od italijanščine, kdor je želel nadaljevati, je moral pozabiti na
slovenščino in se odreči večkulturni realnosti.
Sklep
Za boljše razumevanje zgodovinsko-glasbenih dogajanj Trsta in Gorice je
nujno, da ju obravnavamo kombinirano in upoštevamo močne vezi, ki sta
jih imela z območjem notranje Slovenije, z avstrijsko vlado in med njimi ter
vezi, ki sta jih imela Trst in Gorica s svojim naravnim zaledjem. Predvsem
pa je pomembno, da sestavljamo celostno podobo, ki pri tržaški stvarno-
sti upošteva tudi del Istre, tj. to, kar je bilo tržaško naravno zaledje, dok-
ler se ni državna meja dokončno ustalila. Največja težava, s katero se sreču-
jejo tisti, ki obravnavajo zgodovino glasbe v Trstu, Gorici, Kopru, Izoli in
Piranu, je, da ležijo ta mesta v državah, ki ju danes loči meja, torej na meji
med Italijo in Slovenijo, na območju, ki je bil pred tem enoten, a je danes
ločen. Med letoma 1918 ‒ ko je avstro-ogrska država razpadla ‒ in 1954 ‒ ko
se je meja med conama A in B dokončno ustalila ‒ se je državna meja pre-
mikala z italijansko in nemško zasedbo slovenskega ozemlja in partizansko
osvoboditvijo Trsta. Po letu 1954 je bilo to ozemlje na splošno razdeljeno na
31 Alojz Rebula, »Evropski moment v Gorici 1921: in memoriam Alojzij Res«, v La Mit-
teleuropa negli anni Venti: Culturà e società, ur. Quirino Principe (Videm: Istituto
per gli incontri culturali mitteleuropei, atti del XXIII convegno, 1992), 245.
32 Tudi Kumar je absolviral na tržaškem konservatoriju Tartini.
204
zacijami, šolstvom, tiskom, cvetoče ljudsko prosveto se od Alp do
morja zgrinja noč, ki bo v tridesetih letih zbrisala slovenščino tudi
z nagrobnikov.31
Po letu 1920 in sežigih Narodnega in Trgovskega doma v Trstu in Gori-
ci, kjer sta glasbeni šoli izgubili imetje in arhive, so začeli fašistični pritiski
naraščati. Fašističnemu dvajsetletju je Glasbena matica kljubovala in pre-
maknila pouk v zasebne domove in na razne društvene sedeže. Leta 1920
je Srečko Kumar (1888–1954) ustanovil zasebno glasbeno šolo v Škednju pri
Trstu.32 V istem obdobju sta z Ivanom Grbcem (1889–1966) prirejala otroške
igre z glasbo. Leta 1922 je na Tržaškem nastal pevski zbor Zveze jugoslovan-
skih učiteljskih društev v Italiji (UPZ). Ustanovil ga je Kumar, ob podpori
Josipa Ribičiča in Ivana Grbca, nekdanjih sošolcev na koprskem učiteljišču.
Zbor je štel približno 120 članov in je do leta 1926 koncertiral tudi po Italiji.
Z njimi je kot solist nastopal tudi že omenjeni tenorist mednarodnega slo-
vesa Josip Rijavec. V Trstu je bila leta 1927 Glasbena matica razpuščena. V
teh letih je vladal kulturni in glasbeni molk za vse tiste, ki so govorili dru-
gačen jezik od italijanščine, kdor je želel nadaljevati, je moral pozabiti na
slovenščino in se odreči večkulturni realnosti.
Sklep
Za boljše razumevanje zgodovinsko-glasbenih dogajanj Trsta in Gorice je
nujno, da ju obravnavamo kombinirano in upoštevamo močne vezi, ki sta
jih imela z območjem notranje Slovenije, z avstrijsko vlado in med njimi ter
vezi, ki sta jih imela Trst in Gorica s svojim naravnim zaledjem. Predvsem
pa je pomembno, da sestavljamo celostno podobo, ki pri tržaški stvarno-
sti upošteva tudi del Istre, tj. to, kar je bilo tržaško naravno zaledje, dok-
ler se ni državna meja dokončno ustalila. Največja težava, s katero se sreču-
jejo tisti, ki obravnavajo zgodovino glasbe v Trstu, Gorici, Kopru, Izoli in
Piranu, je, da ležijo ta mesta v državah, ki ju danes loči meja, torej na meji
med Italijo in Slovenijo, na območju, ki je bil pred tem enoten, a je danes
ločen. Med letoma 1918 ‒ ko je avstro-ogrska država razpadla ‒ in 1954 ‒ ko
se je meja med conama A in B dokončno ustalila ‒ se je državna meja pre-
mikala z italijansko in nemško zasedbo slovenskega ozemlja in partizansko
osvoboditvijo Trsta. Po letu 1954 je bilo to ozemlje na splošno razdeljeno na
31 Alojz Rebula, »Evropski moment v Gorici 1921: in memoriam Alojzij Res«, v La Mit-
teleuropa negli anni Venti: Culturà e società, ur. Quirino Principe (Videm: Istituto
per gli incontri culturali mitteleuropei, atti del XXIII convegno, 1992), 245.
32 Tudi Kumar je absolviral na tržaškem konservatoriju Tartini.
204
