Page 226 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 226
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
vim pravilnikom Državnega konservatorija, potrjenim maja 1934 s strani
takratnega Ministrstva za prosveto, je postal Pedagoški-učiteljski oddelek
najpomembnejši oddelek ustanove. Betetto je temeljito prenovil tudi učne
načrte za solopetje na nižji, srednji in višji stopnji šolanja (1936).60
Ustanova je novo vodstvo dobila v jubilejnem letu 1933/34, ko je obele-
ževala 15-letnico delovanja. Na Nižji šoli se je izvajal pouk solopetja (2 ra-
zreda), instrumentalni pouk (4 razredi za klavir in violino, 2 razreda za
violončelo in kontrabas) ter stranskih predmetov (teorija, petje). Srednja
šola je izvajala pouk za glavne predmete: solopetje, klavir, violina, violon-
čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna (6 le-
tnikov), orgle (4 letnike) in tolkala (2 letnika). Predpisani stranski predmeti
so bili: splošna glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, skladba (kompo-
zicija), instrumentacija, nauk o instrumentih, oblikoslovje, forme in ana-
liza, glasbena estetika, glasbena zgodovina, psihologija, ansamblske vaje,
komorne vaje, klavirsko spremljevanje, orkestralne vaje, mladinsko petje,
zborovo petje, operna šola, ples in plastika. Na Visoki šoli so izvajali pouk
za glavne predmete klavir, violina, violončelo, solopetje, orgle (4 letniki) in
kompozicija (5 letnikov). Pogoj za vpis na vse izobraževalne stopnje je bil
uspešno opravljeni sprejemni preizkus, prav tako pa so bili v Poročilu za
šolsko leto 1933/34 navedeni tudi vsi ostali dodatni pogoji. Na konservato-
riju sta še naprej delovali Dirigentska šola in Operna šola, izvajal pa se je
tudi pouk na Pedagoško-učiteljskem oddelku. Nastavljenih je bilo 12 pro-
fesorjev: Julij Betetto (ravnatelj, solopetje), Jeanetta Foedransperg (solopet-
je), Karel Jeraj (violina, viola), Marijan Lipovšek (klavir, harmonija), Slav-
ko Osterc (skladba, harmonija, kontrapunkt, inštrumentacija, oblikoslovje,
estetika, glasbena zgodovina), Anton Ravnik (klavir), Janko Ravnik (kla-
vir, klavirsko spremljevanje), Karel Rupel (violina), Lucijan Marija Škerjanc
(klavir, harmonija, kontrapunkt, skladba, nauk o inštrumentih, dirigira-
nje, klavirska literatura, orkestralne vaje), Jan Šlais (violina, komorne vaje),
Marija Šmalc (klavir) in Angela Trost (solopetje, teorija, fiziologija in fone-
tika, metodika, pedagogika). Poleg njih je na konservatoriju delovalo še 15
honorarnih učiteljev in 17 honorarnih učiteljev, nastavljenih s strani o dbora
60 Dostopni so v njegovi osebni zapuščini, ki jo hrani NUK. Podrobno jih je analizira-
la Tina Bohak v doktorski disertaciji Pevska šola Julija Betetta (2013). V njej je med
drugim obravnavala Betettovo kasnejše delo rednega profesorja na Glasbeni akade-
miji in njeni naslednici Akademiji za glasbo, ki jo je kot rektor vodil skozi tri man-
datna obdobja (1942–46, 1947–50, 1957–62). Ob predstavitvi in restavriranju Betet-
tove metodike pevskega pouka je ovrednotila Betettovo pevsko šolo. Temeljila je na
izvrstni solopevski tehniki oz. metodiki poučevanja ter slovela kot zelo kakovostna.
Prim. Tina Bohak, »Pevska šola Julija Betetta« (diss., Univerza v Ljubljani, 2013).
224
vim pravilnikom Državnega konservatorija, potrjenim maja 1934 s strani
takratnega Ministrstva za prosveto, je postal Pedagoški-učiteljski oddelek
najpomembnejši oddelek ustanove. Betetto je temeljito prenovil tudi učne
načrte za solopetje na nižji, srednji in višji stopnji šolanja (1936).60
Ustanova je novo vodstvo dobila v jubilejnem letu 1933/34, ko je obele-
ževala 15-letnico delovanja. Na Nižji šoli se je izvajal pouk solopetja (2 ra-
zreda), instrumentalni pouk (4 razredi za klavir in violino, 2 razreda za
violončelo in kontrabas) ter stranskih predmetov (teorija, petje). Srednja
šola je izvajala pouk za glavne predmete: solopetje, klavir, violina, violon-
čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna (6 le-
tnikov), orgle (4 letnike) in tolkala (2 letnika). Predpisani stranski predmeti
so bili: splošna glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, skladba (kompo-
zicija), instrumentacija, nauk o instrumentih, oblikoslovje, forme in ana-
liza, glasbena estetika, glasbena zgodovina, psihologija, ansamblske vaje,
komorne vaje, klavirsko spremljevanje, orkestralne vaje, mladinsko petje,
zborovo petje, operna šola, ples in plastika. Na Visoki šoli so izvajali pouk
za glavne predmete klavir, violina, violončelo, solopetje, orgle (4 letniki) in
kompozicija (5 letnikov). Pogoj za vpis na vse izobraževalne stopnje je bil
uspešno opravljeni sprejemni preizkus, prav tako pa so bili v Poročilu za
šolsko leto 1933/34 navedeni tudi vsi ostali dodatni pogoji. Na konservato-
riju sta še naprej delovali Dirigentska šola in Operna šola, izvajal pa se je
tudi pouk na Pedagoško-učiteljskem oddelku. Nastavljenih je bilo 12 pro-
fesorjev: Julij Betetto (ravnatelj, solopetje), Jeanetta Foedransperg (solopet-
je), Karel Jeraj (violina, viola), Marijan Lipovšek (klavir, harmonija), Slav-
ko Osterc (skladba, harmonija, kontrapunkt, inštrumentacija, oblikoslovje,
estetika, glasbena zgodovina), Anton Ravnik (klavir), Janko Ravnik (kla-
vir, klavirsko spremljevanje), Karel Rupel (violina), Lucijan Marija Škerjanc
(klavir, harmonija, kontrapunkt, skladba, nauk o inštrumentih, dirigira-
nje, klavirska literatura, orkestralne vaje), Jan Šlais (violina, komorne vaje),
Marija Šmalc (klavir) in Angela Trost (solopetje, teorija, fiziologija in fone-
tika, metodika, pedagogika). Poleg njih je na konservatoriju delovalo še 15
honorarnih učiteljev in 17 honorarnih učiteljev, nastavljenih s strani o dbora
60 Dostopni so v njegovi osebni zapuščini, ki jo hrani NUK. Podrobno jih je analizira-
la Tina Bohak v doktorski disertaciji Pevska šola Julija Betetta (2013). V njej je med
drugim obravnavala Betettovo kasnejše delo rednega profesorja na Glasbeni akade-
miji in njeni naslednici Akademiji za glasbo, ki jo je kot rektor vodil skozi tri man-
datna obdobja (1942–46, 1947–50, 1957–62). Ob predstavitvi in restavriranju Betet-
tove metodike pevskega pouka je ovrednotila Betettovo pevsko šolo. Temeljila je na
izvrstni solopevski tehniki oz. metodiki poučevanja ter slovela kot zelo kakovostna.
Prim. Tina Bohak, »Pevska šola Julija Betetta« (diss., Univerza v Ljubljani, 2013).
224
