Page 229 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 229
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)

predmet Praktično poučevanje, aktualen za Pedagoški-učiteljski oddelek.66
Pri Praktičnem poučevanje so slušatelji tega oddelka poučevali glasbeno te-
orijo na Nižji šoli konservatorija in hospitirali pri mladinskem petju. Na
Pedagoški-učiteljski oddelek sta bila takrat med drugimi vpisana Samo
Hubad (v 1. letnik) in Albert Dermelj (v 4. letnik). Samo Hubad je bil hkra-
ti vpisan v 3. letnik glavnega predmeta kompozicija (»skladba«) in 1. letnik
glavnega predmeta klavir, njegovi stranski predmeti so bili: solopetje, kon-
trabas, instrumentacija, fiziologija in fonetika, pedagogika, forme in ana-
liza, zborova šola, orkestralne vaje. Albert Dermelj je bil vzporedno vpi-
san v 4. letnik glavnega predmeta violina, njegovi stranski predmeti so bili:
solopetje, orgle, klavir, glasbena zgodovina, harmonija, kontrapunkt, diri-
giranje, partiturna igra, metodika, deklamacija, orkestralne vaje, komor-
ne vaje, zborova šola, intonacija in ritem, praktično poučevanje.67 Gojenec
konservatorija je lahko imel v posameznem šolskem letu različno število
glavnih in stranskih predmetov. Predmetnik mu je omogočal izbiro stro-
kovnih predmetov in s tem pridobitev širše glasbene izobrazbe.

Poročilo za šolsko leto 1936/37 začenja nekrolog Mateju Hubadu, ki ga
je napisal Anton Lajovic. V njem osvetljuje Hubadov zborovodski lik, ki je
v štirih desetletjih vodenja pevskega zbora GM pustil neizbrisen pečat na
tem področju.68 V redni rubriki letnega poročila lahko sledimo kadrovski
strukturi ustanove, ki je imela 15 za konservatorij imenovanih učiteljev, 19
honorarnih učiteljev in 20 učiteljev, nastavljenih s strani odbora GM oz.
države. Predmetnik navaja 50 predmetov. Nova predmeta sta bila Elemen-
ti kompozicijske tehnike in Akustika, ki so ju slušatelji lahko izbrali kot
stranska predmeta v Srednji šoli ali pa na Visoki šoli. V Poročilu za šolsko
leto 1936/37 je med sezname gojencev konservatorija prvič vključen »Imenik
gojencev in gojenk glasbenega otroškega vrtca Glasbene Matice v Ljubljani«
s sedemindvajsetimi gojenci.69 Iz tega zapisa lahko določimo začetek načr-
tne institucionalne predšolske glasbene vzgoje v vertikali slovenskega glas-
benega šolstva.70

66 V seznamu predmetov z okrajšavami je kot edini oddelek naveden Pedagoški-učite-
ljski oddelek, ki pa ni vštet v naše navedeno število predmetov. Ibid., 12.

67 Ibid., 18.
68 Prim. Poročilo o šolskem letu 1936/37 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani,

1937), 3–7, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TGOSGASS/639b2b75-8
226-4281-ab86-9195530f80cd/PDF.
69 Nikjer v tem poročilu ni navedeno, kdo je glasbenem otroškem vrtcu poučeval. Za-
sledimo le ime Mira Vekselj in poleg nje navedbo predmeta »otroški ples«. Ibid., 38.
70 O samem začetku delovanja otroškega glasbenega vrtca Budkovič zapiše: »Vrtec je
vodstvo šole po vzoru Neues Wiener Konservatoriuma ustanovilo 1. X. 1936; malo po-

227
   224   225   226   227   228   229   230   231   232   233   234