Page 321 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 321
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
je Akademiji za glasbo v Ljubljani je Osterc ustvaril lep krog uspešnih mla-
dih skladateljev (K. Pahor, P. Šivic, M. Lipovšek, D. Žebre, F. Šturm, P. Ra-
movš idr.), ki so ves čas imeli sloves skladateljev–iskalcev novih slogovnih
in kompozicijskih poti. Zgoraj obravnavana pisna dela so nam ponudila
vpogled v Osterčevo akademsko predavalnico, v kateri pa se je dogajalo ve-
liko več od tega, kar so nam ohranili pravkar obravnavani osnutki preda-
vanj harmonije, kontrapunkta ter razprava o modulaciji in kromatiki z na-
vodili za komponiste.
Sklicevanje na izkušnje iz poučevanja smo že zasledili. Vendar pa je
najlepša osvetlitev in dragocena pisna sled Osterčeve skladateljske didak-
tike ohranjena v mapi K. Pahor – Kompozicija s prof. Ostercem v naši Na-
rodni univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljuljani. Karol Pahor si je celih šest
let izpopolnjeval svoje glasbeno in kompozicijsko znanje pri Slavku Oster-
cu v obliki dopisnega kompozicijskega študija, med katerim sta nastali dve
pomembnejši deli – Godalni kvartet št. 1 (konec leta 1935)70 in Pihalni trio
(1939). Obe deli sta uvrstili takrat že štiridesetletnega Pahorja v krog veli-
ko mlajših Osterčevih učencev. Preko stotrideset Osterčevih dopisovanj je
tako dragocen dokumentiran vpogled v delo in didaktični odnos učitelja
Osterca s svojim/i učencem/i.71
Prav njunemu rednemu dopisovanju ob posameznih pošiljkah odlom-
kov skladb se lahko zahvalimo, da nam je na razpolago vpogled v Osterče-
vo učiteljevanje na področju kompozicije. Odlomek po odlomek lahko sle-
dimo nastajanju Pahorjeve te ali one skladbe, od prve do zadnje note. Še
več. Nekaj Osterčevih citatov, s katerimi je odgovarjal Pahorju, nam daje
slutiti naravo tega pouka.
Slavko Osterc v enem od dopisov odgovarja Pahorju 22. marca leta 1935
npr. takole:
Dragi gosp. kolega, samospev je perfektno delan in morda se boste
čudili: zelo topel! Če hočete delati kvartet namesto tria, je v redu.
Samo bi dejal, da godalni trio delati ni kar tako ‘mimogrede’ miš-
ljeno; tudi jaz se sedaj enega lotevam. Ali obvladate sonatno for-
mo? Gotovo ste igrali dosti violinskih sonat, seveda si je treba še
vseeno teoretsko prebrati, za kaj se gre. Sicer pa: instinkt je tu več
merodajen od vseh drugih faktorjev; predpogoj pa je, da druge fak-
torje imamo v mezincu. Po katerih bukvicah študirate (oziroma
70 O tem več glej v: Ivan Florjanc, »Godalna kvarteta Karla Pahorja«, v Pahorjev
zbornik, ur. Edo Škulj (Ljubljana: Akademija za glasbo, 2005), 141–150.
71 Glej: NUK, rokopisna zbirka, mapa K. Pahor - Kompozicija s prof. Ostercem.
319
je Akademiji za glasbo v Ljubljani je Osterc ustvaril lep krog uspešnih mla-
dih skladateljev (K. Pahor, P. Šivic, M. Lipovšek, D. Žebre, F. Šturm, P. Ra-
movš idr.), ki so ves čas imeli sloves skladateljev–iskalcev novih slogovnih
in kompozicijskih poti. Zgoraj obravnavana pisna dela so nam ponudila
vpogled v Osterčevo akademsko predavalnico, v kateri pa se je dogajalo ve-
liko več od tega, kar so nam ohranili pravkar obravnavani osnutki preda-
vanj harmonije, kontrapunkta ter razprava o modulaciji in kromatiki z na-
vodili za komponiste.
Sklicevanje na izkušnje iz poučevanja smo že zasledili. Vendar pa je
najlepša osvetlitev in dragocena pisna sled Osterčeve skladateljske didak-
tike ohranjena v mapi K. Pahor – Kompozicija s prof. Ostercem v naši Na-
rodni univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljuljani. Karol Pahor si je celih šest
let izpopolnjeval svoje glasbeno in kompozicijsko znanje pri Slavku Oster-
cu v obliki dopisnega kompozicijskega študija, med katerim sta nastali dve
pomembnejši deli – Godalni kvartet št. 1 (konec leta 1935)70 in Pihalni trio
(1939). Obe deli sta uvrstili takrat že štiridesetletnega Pahorja v krog veli-
ko mlajših Osterčevih učencev. Preko stotrideset Osterčevih dopisovanj je
tako dragocen dokumentiran vpogled v delo in didaktični odnos učitelja
Osterca s svojim/i učencem/i.71
Prav njunemu rednemu dopisovanju ob posameznih pošiljkah odlom-
kov skladb se lahko zahvalimo, da nam je na razpolago vpogled v Osterče-
vo učiteljevanje na področju kompozicije. Odlomek po odlomek lahko sle-
dimo nastajanju Pahorjeve te ali one skladbe, od prve do zadnje note. Še
več. Nekaj Osterčevih citatov, s katerimi je odgovarjal Pahorju, nam daje
slutiti naravo tega pouka.
Slavko Osterc v enem od dopisov odgovarja Pahorju 22. marca leta 1935
npr. takole:
Dragi gosp. kolega, samospev je perfektno delan in morda se boste
čudili: zelo topel! Če hočete delati kvartet namesto tria, je v redu.
Samo bi dejal, da godalni trio delati ni kar tako ‘mimogrede’ miš-
ljeno; tudi jaz se sedaj enega lotevam. Ali obvladate sonatno for-
mo? Gotovo ste igrali dosti violinskih sonat, seveda si je treba še
vseeno teoretsko prebrati, za kaj se gre. Sicer pa: instinkt je tu več
merodajen od vseh drugih faktorjev; predpogoj pa je, da druge fak-
torje imamo v mezincu. Po katerih bukvicah študirate (oziroma
70 O tem več glej v: Ivan Florjanc, »Godalna kvarteta Karla Pahorja«, v Pahorjev
zbornik, ur. Edo Škulj (Ljubljana: Akademija za glasbo, 2005), 141–150.
71 Glej: NUK, rokopisna zbirka, mapa K. Pahor - Kompozicija s prof. Ostercem.
319
