Page 322 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 322
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
ste študirali) forme. Riemanna nujno odsvetujem. Priporočam Le-
ichtentritta ali pa veliko knjigo Ströbra (ta je polna primerov!). No,
kako se postopa z godali itak veste. Torej: ‘Hals und Beinbruch’ pri
kvartetu!72
Že par dni kasneje naletimo na nov Osterčev odgovor Pahorju, ki kaže bo-
disi močne poteze skrbno vodenega pouka v natančnosti izdelave forme
in podrobnih detaljev po eni strani, po drugi strani pa skrajno puščanje
ustvarjalne svobode pri invenciji.
Dragi kolega, … Nekaj individualnih nasvetov za v bodoče bi bilo
le to, da nagibate (morda preveč!) k paralelnostim in k natrpanim
sekundnim harmonijam, česar bi za bodoče opuse zlasti v basih ne
svetoval, da ne postane ‘manira’. Za te pesmi pa je to karakteristič-
no, torej pozitivno. Sicer mi pa vsega tega ni treba 100% verjeti, ker
ste tako močna individualnost, da ‘rinete’ pač po svoje. In pri tem
to sijajno zveni! Morda v kvartetu ne bi slabše – hudič naj ve! Moj
glavni nasvet pa je: delajte vedno po svoje! Zato so vse to le – nasve-
ti! Pozdravljam Vaš Slavko Osterc.73
Takšen je bil zadnji Osterčev napotek, preden je učenec Karol Pahor
začel s komponiranjem svojega prvega godalnega kvarteta. S temi Osterče-
vimi besedami tudi mi zaključujemo našo razpravo, saj ravno v njih stopi v
najlepši luči pred nas Slavko Osterc kot učitelj kompozicijskih in glasbeno-
teoretskih predmetov. Osterčeva didaktična sled je ostala vidna do danes.
Razkrijejo jo lahko poglobljene analize posameznih Osterčevih glasbeno-
teoretskih del, ki smo jih v tej razpravi orisali, in to v primerjavi z deli osta-
lih slovenskih teoretikov po Ostercu.
Bibliografija
Balthasser Praspergij Merspurgeñ. Clarissima plane atque choralis musice inter-
pretatio… in Alma Basileorum Universitate exercitata. Eeditio priceps: Ba-
sel, 1501.
Florjanc, Ivan. »Godalna kvarteta Karla Pahorja«. V Pahorjev zbornik, ur. Edo
Škulj, 141–150. Ljubljana: Akademija za glasbo, 2005.
Florjanc, Ivan. »Glasbeno teoretična iskanja Marija Kogoja«. V Mediteran – vir
glasbe in hrepenenja evropske romantike in moderne, ur. Primož Kuret., 254–
268. Ljubljana: Festival Ljubljana, 2010.
72 Ibid. Osterčev odgovor z dne 22. marca leta 1935.
73 Ibid. Osterčev odgovor na Pahorjev dopis z dne 25. marca leta 1935.
320
ste študirali) forme. Riemanna nujno odsvetujem. Priporočam Le-
ichtentritta ali pa veliko knjigo Ströbra (ta je polna primerov!). No,
kako se postopa z godali itak veste. Torej: ‘Hals und Beinbruch’ pri
kvartetu!72
Že par dni kasneje naletimo na nov Osterčev odgovor Pahorju, ki kaže bo-
disi močne poteze skrbno vodenega pouka v natančnosti izdelave forme
in podrobnih detaljev po eni strani, po drugi strani pa skrajno puščanje
ustvarjalne svobode pri invenciji.
Dragi kolega, … Nekaj individualnih nasvetov za v bodoče bi bilo
le to, da nagibate (morda preveč!) k paralelnostim in k natrpanim
sekundnim harmonijam, česar bi za bodoče opuse zlasti v basih ne
svetoval, da ne postane ‘manira’. Za te pesmi pa je to karakteristič-
no, torej pozitivno. Sicer mi pa vsega tega ni treba 100% verjeti, ker
ste tako močna individualnost, da ‘rinete’ pač po svoje. In pri tem
to sijajno zveni! Morda v kvartetu ne bi slabše – hudič naj ve! Moj
glavni nasvet pa je: delajte vedno po svoje! Zato so vse to le – nasve-
ti! Pozdravljam Vaš Slavko Osterc.73
Takšen je bil zadnji Osterčev napotek, preden je učenec Karol Pahor
začel s komponiranjem svojega prvega godalnega kvarteta. S temi Osterče-
vimi besedami tudi mi zaključujemo našo razpravo, saj ravno v njih stopi v
najlepši luči pred nas Slavko Osterc kot učitelj kompozicijskih in glasbeno-
teoretskih predmetov. Osterčeva didaktična sled je ostala vidna do danes.
Razkrijejo jo lahko poglobljene analize posameznih Osterčevih glasbeno-
teoretskih del, ki smo jih v tej razpravi orisali, in to v primerjavi z deli osta-
lih slovenskih teoretikov po Ostercu.
Bibliografija
Balthasser Praspergij Merspurgeñ. Clarissima plane atque choralis musice inter-
pretatio… in Alma Basileorum Universitate exercitata. Eeditio priceps: Ba-
sel, 1501.
Florjanc, Ivan. »Godalna kvarteta Karla Pahorja«. V Pahorjev zbornik, ur. Edo
Škulj, 141–150. Ljubljana: Akademija za glasbo, 2005.
Florjanc, Ivan. »Glasbeno teoretična iskanja Marija Kogoja«. V Mediteran – vir
glasbe in hrepenenja evropske romantike in moderne, ur. Primož Kuret., 254–
268. Ljubljana: Festival Ljubljana, 2010.
72 Ibid. Osterčev odgovor z dne 22. marca leta 1935.
73 Ibid. Osterčev odgovor na Pahorjev dopis z dne 25. marca leta 1935.
320
