Page 404 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 404
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela

Ključne besede: Messiaen, konservatorij, judovstvo, kariera, posredovanje
Peter Andraschke
Stara in nova glasba v praksi in teoriji na Univerzi
in Visoki šoli za glasbo v Freiburgu im Breisgau

Univerza in Visoka šola za glasbo sta močno spodbujali glasbo srednje-
ga veka in baroka ter novo glasbo. Muzikološki seminar, ki ga je leta 1920
ustanovil Willibald Gurlitt, je z združenjem Collegium musicum in nje-
govimi koncerti po vsej Nemčiji seznanil širšo javnost z glasbo srednjega
veka. Združenje je za svoj avditorij po dispozicijah, ki jih je v delu Syntagma
musicum leta 1619 zasnoval Michael Praetorius, naročilo izgradnjo orgel z
večtonskim odzvenom, ter tako močno podprlo pobudo gibanja za obudi-
tev orgel. Pod Hermannom Erpfom se je združenje še odločneje posveti-
lo novi glasbi. Koncerti za javnost s predstavitvami so potekali štirikrat na
semester na univerzi. Prirejali so jih izključno z domačimi izvajalci, med
drugim z ljubitelji glasbe in študenti, ter v Freiburgu izvedli dotlej tam še
neizvedena dela, nekatere kompozicije pa so doživele celo krstno izvedbo.
Zahtevnejša dela so ponavljali.
V leta 1946 ustanovljeni Visoki šoli za glasbo je mnogo prvih docentov s
pripravo krstnih izvedb pokazalo veliko zanimanje za novo glasbo, na pri-
mer pianist Carl Seemann, čembalistka in pianistka Edith Picht Axenfeld
ter od leta 1965 flavtist Aurèle Nicolet in oboist Heinz Holliger. Hindemit-
hov učenec Harald Genzmer je od leta 1946 kot prvi učitelj kompozicije na-
daljeval tradicijo svojega učitelja. Njegov naslednik Wolfgang Fortner (od
leta 1967), ki je od začetka deloval v darmstatskih počitniških tečajih in je
pozneje prevzel münchenski cikel koncertov musica viva, je s svojimi učen-
ci (med drugim muzikologi in dirigenti) zajel vse vidike obdobja moderne
(med njimi so bili Milko Kelemen, Nam June Paik, Wolfgang Rihm, Hans
Zender). Na Visoki šoli je ustanovil Institut za novo glasbo. Njegove javne
koncerte so pripravljali predvsem študenti in sodelavci na Visoki šoli. Mu-
zikolog in pedagog Erich Doflein je bil že v dvajsetih letih 20. stoletja ugle-
den kritik za sodobno glasbo. Bil je pobudnik ustanovitve Instituta za novo
glasbo in glasbeno vzgojo v Bayreuthu leta 1948. Institut se je kmalu prese-
lil v Darmstadt, Dolflein pa je postal tudi njegov predsednik.
Ključne besede: poustvarjalna praksa (stara glasba, nova glasba), historična
muzikologija, glasbena vzgoja, Praetoriusove orgle

402
   399   400   401   402   403   404   405   406   407   408   409