Page 409 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 409
povzetki
– ustanavljanje številnih podružnic; še zlasti veliko (19) jih je imela
Višja glasbena šola Mikola Lisenka;
– rast števila študentov in učiteljev z vrhuncem v sredini dvajsetih
let in upad v tridesetih;
– postopno izboljševanje izobraževalnih programov in načrtov; or-
ganizacija didaktičnega procesa znotraj vsake izobraževalne usta-
nove posebej, ker ni bilo skupnega nacionalnega sistema glasbe-
nega izobraževanja ter enotnih programov, načrtov in struktur
izobraževalnih ustanov;
– mednarodni kader; delo v različnih izobraževalnih zavodih v
mestu in drugih umetniških ustanovah;
– zunajpedagoške dejavnosti vodilnih učiteljev vseh višješolskih
ustanov (ustvarjalno, koncertno, glasbeno, kritiško, znanstveno
in družbeno udejstvovanje).
Ključne besede: konservatorij, glasbeno izobraževanje, posthabsburški mo-
del, nacionalni sistem glasbenega izobraževanja
Darja Koter
Proces ustanavljanja in prva leta delovanja
Glasbene akademije v Ljubljani (1939–1945)
Prve pobude, ki so vodile k visokošolski glasbeni ustanovi na slovenski na-
cionalni ravni, segajo v leto 1872, ko je nastala ljubljanska Glasbena mati-
ca, katere upravni odbor se je zavedal pomena glasbenega izobraževanja na
najvišji možni stopnji ter bil pripravljen prevzeti odgovornost njegovega ra-
zvoja. Prizadevanja so se začela uresničevati v novonastali slovanski drža-
vi Srbov, Hrvatov in Slovencev po letu 1919, ko je Matica dosegla odlok o
ustanovitvi t. im. Prvega jugoslovanskega konservatorija za glasbo in igral-
sko umetnost, ki je bila zasebna ustanova. Zakaj ime »prvi« ni pojasnjeno,
saj je bil pred tem ustanovljen konservatorij v Zagrebu. Leta 1926 je bil lju-
bljanski Konservatorij podržavljen in preimenovan v Državni konservato-
rij. Obsegal je nižjo in srednjo stopnjo. Prizadevanja za visokošolski štu-
dij so se uresničila leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije s statusom
fakultete in s pridruženo Srednjo glasbeno šolo. Za ta dosežek so zaslu-
žni nekateri vidnejši slovenski politiki, profesorji Državnega konservato-
rija in člani odbora Glasbene matice. V podporo gibanju je bila na začet-
ku leta 1937 ustanovljeno »Društvo Glasbena akademija«, v katerega so bili
včlanjeni vplivni posamezniki. Z nastankom Akademije je prenehal delo-
407
– ustanavljanje številnih podružnic; še zlasti veliko (19) jih je imela
Višja glasbena šola Mikola Lisenka;
– rast števila študentov in učiteljev z vrhuncem v sredini dvajsetih
let in upad v tridesetih;
– postopno izboljševanje izobraževalnih programov in načrtov; or-
ganizacija didaktičnega procesa znotraj vsake izobraževalne usta-
nove posebej, ker ni bilo skupnega nacionalnega sistema glasbe-
nega izobraževanja ter enotnih programov, načrtov in struktur
izobraževalnih ustanov;
– mednarodni kader; delo v različnih izobraževalnih zavodih v
mestu in drugih umetniških ustanovah;
– zunajpedagoške dejavnosti vodilnih učiteljev vseh višješolskih
ustanov (ustvarjalno, koncertno, glasbeno, kritiško, znanstveno
in družbeno udejstvovanje).
Ključne besede: konservatorij, glasbeno izobraževanje, posthabsburški mo-
del, nacionalni sistem glasbenega izobraževanja
Darja Koter
Proces ustanavljanja in prva leta delovanja
Glasbene akademije v Ljubljani (1939–1945)
Prve pobude, ki so vodile k visokošolski glasbeni ustanovi na slovenski na-
cionalni ravni, segajo v leto 1872, ko je nastala ljubljanska Glasbena mati-
ca, katere upravni odbor se je zavedal pomena glasbenega izobraževanja na
najvišji možni stopnji ter bil pripravljen prevzeti odgovornost njegovega ra-
zvoja. Prizadevanja so se začela uresničevati v novonastali slovanski drža-
vi Srbov, Hrvatov in Slovencev po letu 1919, ko je Matica dosegla odlok o
ustanovitvi t. im. Prvega jugoslovanskega konservatorija za glasbo in igral-
sko umetnost, ki je bila zasebna ustanova. Zakaj ime »prvi« ni pojasnjeno,
saj je bil pred tem ustanovljen konservatorij v Zagrebu. Leta 1926 je bil lju-
bljanski Konservatorij podržavljen in preimenovan v Državni konservato-
rij. Obsegal je nižjo in srednjo stopnjo. Prizadevanja za visokošolski štu-
dij so se uresničila leta 1939 z ustanovitvijo Glasbene akademije s statusom
fakultete in s pridruženo Srednjo glasbeno šolo. Za ta dosežek so zaslu-
žni nekateri vidnejši slovenski politiki, profesorji Državnega konservato-
rija in člani odbora Glasbene matice. V podporo gibanju je bila na začet-
ku leta 1937 ustanovljeno »Društvo Glasbena akademija«, v katerega so bili
včlanjeni vplivni posamezniki. Z nastankom Akademije je prenehal delo-
407
