Page 412 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 412
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
rij v Bratislavi, ki se je najprej imenoval Glasbena šola za Slovaško, pozne-
je pa Akademija za glasbo in dramsko umetnost, je na začetku deloval kot
društvo in se posledično spopadal s finančnimi težavami. Šele leta 1941, po
podržavljenju in preimenovanju v Državni konservatorij, mu je bila zago-
tovljena finančna stabilnost. Na oblikovanje umetniškega profila konser-
vatorija je imel odločilni vpliv njegov drugi direktor Frico Kafenda (1883–
1963), glasbeni pedagog in skladatelj, ki je študiral v Leipzigu in šolo vodil
več kot četrt stoletja (1922–1949). Učne metode so temeljile zlasti na izkuš-
njah nemške in češke glasbene pedagogike. Postopoma je bilo uvedenih pet
glasbenih predmetov (instrumenti, klavir, petje, orgle, kompozicija in diri-
giranje) in dramatika. Priložnost za predstavitev zrelosti in ravni pedago-
škega dela na konservatoriju so bile interne in javne produkcije študentov,
izbira kompozicij pa je seveda odražala tudi specifiko repertoarja posame-
znih glasbenih predmetov. Z bogato koncertno dejavnostjo so pedagogi in
učenci konservatorija prispevali k živahnemu glasbenemu življenju v Bra-
tislavi. Dejavnost bratislavskega konservatorija je že v prvih desetletjih do-
segla prepričljive rezultate ter, najpomembneje, oblikovala podlago za pro-
fesionalizacijo slovaške glasbene kulture in uspešen razvoj interpretativne
umetnosti.
Ključne besede: Bratislava, konservatorij, Frico Kafenda, glasbena vzgoja,
koncerti
Helmut Loos
Deželni konservatorij za glasbo v Leipzigu
po prvi svetovni vojni
Katastrofa prve svetovne vojne je nemško glasbeno življenje katapultirala v
popolnoma novo situacijo, ki je konservatorije oropala vsakršne finančne
podlage. Tako kot celotna Nemčija se je tudi Konservatorij za glasbo v Lei-
pzigu znašel v težki krizni situaciji. Gospodarske razmere so bile katastro-
falne, kot je mogoče prebrati v mnogih objavah iz tedanjega časa, kot so na
primer pritožbe, da dohodek zaposlenih ne dosega niti višine plač delavske-
ga razreda. Študenti so ustanovili združenje študentov na Konservatoriju v
Leipzigu, da bi skupaj premagali največja krizna stanja. Listina o ustanovit-
vi državne Visoke šole za glasbo v Dresdnu je izzvala zgroženi ugovor leip-
ziškega konservatorija predvsem zaradi nevzdržnih razmer. Konservatorij
je 12. marca 1920 na Ministrstvu za kulturo in javno izobraževanje v Dresd-
nu v izčrpnem dopisu predložil ugovor ter ob izčrpnem opisu lastnega pre-
410
rij v Bratislavi, ki se je najprej imenoval Glasbena šola za Slovaško, pozne-
je pa Akademija za glasbo in dramsko umetnost, je na začetku deloval kot
društvo in se posledično spopadal s finančnimi težavami. Šele leta 1941, po
podržavljenju in preimenovanju v Državni konservatorij, mu je bila zago-
tovljena finančna stabilnost. Na oblikovanje umetniškega profila konser-
vatorija je imel odločilni vpliv njegov drugi direktor Frico Kafenda (1883–
1963), glasbeni pedagog in skladatelj, ki je študiral v Leipzigu in šolo vodil
več kot četrt stoletja (1922–1949). Učne metode so temeljile zlasti na izkuš-
njah nemške in češke glasbene pedagogike. Postopoma je bilo uvedenih pet
glasbenih predmetov (instrumenti, klavir, petje, orgle, kompozicija in diri-
giranje) in dramatika. Priložnost za predstavitev zrelosti in ravni pedago-
škega dela na konservatoriju so bile interne in javne produkcije študentov,
izbira kompozicij pa je seveda odražala tudi specifiko repertoarja posame-
znih glasbenih predmetov. Z bogato koncertno dejavnostjo so pedagogi in
učenci konservatorija prispevali k živahnemu glasbenemu življenju v Bra-
tislavi. Dejavnost bratislavskega konservatorija je že v prvih desetletjih do-
segla prepričljive rezultate ter, najpomembneje, oblikovala podlago za pro-
fesionalizacijo slovaške glasbene kulture in uspešen razvoj interpretativne
umetnosti.
Ključne besede: Bratislava, konservatorij, Frico Kafenda, glasbena vzgoja,
koncerti
Helmut Loos
Deželni konservatorij za glasbo v Leipzigu
po prvi svetovni vojni
Katastrofa prve svetovne vojne je nemško glasbeno življenje katapultirala v
popolnoma novo situacijo, ki je konservatorije oropala vsakršne finančne
podlage. Tako kot celotna Nemčija se je tudi Konservatorij za glasbo v Lei-
pzigu znašel v težki krizni situaciji. Gospodarske razmere so bile katastro-
falne, kot je mogoče prebrati v mnogih objavah iz tedanjega časa, kot so na
primer pritožbe, da dohodek zaposlenih ne dosega niti višine plač delavske-
ga razreda. Študenti so ustanovili združenje študentov na Konservatoriju v
Leipzigu, da bi skupaj premagali največja krizna stanja. Listina o ustanovit-
vi državne Visoke šole za glasbo v Dresdnu je izzvala zgroženi ugovor leip-
ziškega konservatorija predvsem zaradi nevzdržnih razmer. Konservatorij
je 12. marca 1920 na Ministrstvu za kulturo in javno izobraževanje v Dresd-
nu v izčrpnem dopisu predložil ugovor ter ob izčrpnem opisu lastnega pre-
410
