Page 418 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 418
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela

Ključne besede: Konservatorij, vertikala glasbenega izobraževanja, profe-
sorji, predmetnik, pouk

Lana Šehović-Paćuka
Družbeno-politični diskurzi razvoja glasbenega
izobraževanja v Bosni in Hercegovini pred svetovnima
vojnama in med njima
Glasbeno izobraževanje v Bosni in Hercegovini se je začelo razvijati v ob-
dobju avstro-ogrske uprave (1878–1918). Prvi zametki glasbenega izobraže-
vanja so se izvajali v splošnih izobraževalnih ustanovah, ki jih je vodila
monarhija, in so bili vezani na pridobivanje osnovne glasbene pismeno-
sti. V gimnazijah in učiteljiščih so posebno pozornost namenjali skupinam
glasbenih predmetov, ki so jih poučevali ugledni predstavniki glasbene-
ga življenja, na primer Nikola Tajšanović, Aleksandar Bosiljevac, Bogomir
Kačerovsky, Marija Sam, Ljuba Lajer pl. Pajanović, Zlatica Belohlavek-Ko-
rač, Radmila Kaluđerčić, Gina Katic in drugi. Tudi splošne šole so bile po-
membne za razvoj glasbene pismenosti, zasebni učitelji glasbe – najprej so
bili to Hrvati, Slovenci, Čehi, Nemci in Bolgari – pa so bili predhodniki
prvih strokovnih glasbenih šol, ki so se v institucionalni obliki pojavile v
medvojnem obdobju. Zaradi spremenjenega političnega režima in družbe-
nih okoliščin ter drugačne kulturne politike se je lahko izoblikovala prva
izobraževalna glasbena ustanova, Področna glasbena šola (Oblasna muzič-
ka škola), ki je bila ustanovljena v Sarajevu leta 1920. Profesorji na Področ-
ni glasbeni šoli so bili vodilni predstavniki glasbenega življenja v Bosni in
Hercegovini v 20. stoletju, študenti te šole pa so postali glavni nosilci pobu-
de za ustanovitev Akademije za glasbo v Sarajevu (1955).
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, zasebni učitelji, zasebne šole, okro-
žna glasbena šola, glasbena akademija

Marjana Vajngerl
Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogiki
S popotnico praškega konservatorija je Janko Ravnik leta 1919 postavil te-
melje klavirskemu pouku na novoustanovljenem Konservatoriju Glasbene
matice v Ljubljani. Pridobil si je ugled izvrstnega pedagoga, ki je s svojim
znanjem, karizmo in pedagoškim čutom uspel pridobiti v svoj razred naj-
bolj nadarjene mlade pianiste na Slovenskem. Njegovi učenci in študenti
so bili njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan Lipov-
šek, Hilda Horak, Igor Dekleva, Zdenka Novak in Tanja Zrimšek, ki so po

416
   413   414   415   416   417   418   419   420   421   422   423