Page 30 - Poštuvan, Vita. 2020. Pogovor o samomoru: praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 30
KORAK UKREPANJA:
POGOVARJANJE

Vprašati po samomorilnih težnjah je šele začetek, način nadaljevanja pogovo­
ra pa je odvisen od vsebine.

Če bo nerodno vam, se bo na tej točki začel umikati tudi sogovornik (morda s
stavki, kot sta »saj ni tako zelo hudo« ali »saj se ni potrebno sekirati zame«). S
takimi besedami se skuša oseba v stiski ogniti poglabljanju pogovora – ker ji
je neprijetno, ne čuti pravega zaupanja ali ker ima občutek, da je neprijetno
sogovorniku ali da mu je pogovor v breme.

Imejte v mislih, da želite na tej točki osebo predvsem spodbujati, da nadalju­
je pripovedovanje. S tem gradite občutek varnosti v odnosu, dajete občutek
sprejemanja in povezanosti z osebo, hkrati pa ji tudi pomagate izraziti in pre­
poznati razloge za samomor ter razloge za življenje.

Razlogi za samomor

Osebo prosimo, naj nam pojasni, katere stvari doživlja kot tako hude/tragične
v svojem življenju, da jo to spodbuja k razmišljanju o samomoru. Taka vpra­
šanja so morda posebno težka, saj nismo navajeni govoriti o tako intimnih in
globokih temah. Lahko vprašamo:

»Kaj so vse razlogi, zakaj bi rad umrl?«/»Kaj v zadnjem času je še posebej težko?“

Poskusite osebo zgolj poslušati, brez takojšnjega dajanja nasvetov. Verjetno
je oseba že preizkusila nekaj načinov soočanja, pa se niso izšli. Na tej točki
pogovor raje spodbujajte tako, da poskušate razumeti, da so stvari, ki se ose­
bi dogajajo, res težke – oz. jih tako doživlja. To ji v kratkih stavkih lahko tudi
vedno znova poveste, npr.:

»Razumem, to so res težke okoliščine.«

28
   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35