Page 105 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 105
ia universitatis Edinstveno kulturno doživetje in dober pri- Povzetek
9 | j. spevan – liter ar ne kr eacije skozi pr izmo tur izma 105 mer turističnega produkta iz Nemčije, je nem-
ška pravljična cesta, ki poteka od mesta Hanau Literarna dediščina je hvaležna sopotnica turističnemu
do Bremna in jo najdemo tudi v ponudbi slo- imaginariju. Z ustrezno interpretacijo, organiziranos-
venskih turističnih agencij (www.quovadis.si). tjo in prilagoditvijo različnim ciljnim skupinam, lah-
Popotovanje bratov Grimm, najpomembnejših ko pomembno prispeva k obstoječi turistični ponudbi
nemških jezikoslovcev in zbirateljev pravljic (le- Slovenije in se mednarodno uveljavi na svetovnem zem-
gend) iz 19. stoletja, se prične v njunem rojstnem ljevidu literarnega turizma. Literarni turizem je podz-
mestu ter se vije mimo neštetih zakladov dediš- vrst kulturnega turizma in se nanaša na lastnosti po-
čine številnih mest: Muzeja pravljic, grajskih ru- jmovanja dediščine in kulturnega turizma.
ševin, cerkva, pravljičnih gradov, starih mestnih Unikatne in neprimerljive vsebine literarnega turizma
središč, parkov, palač, spomenikov in pripovedk, so med drugim tudi vezane na vse, ki sodelujejo v tra-
kjer pravljični junaki njunih zgodb zares (o)živi- jnostnem razvoju turizma. Sodobni trendi v tej panogi
jo. Med mesecem majem in julijem v čast bratom tako več kot uspešno ustvarjajo obetavno prihodnost v
Grimm poteka eden najbolj prljubljenih festiva- tem segmentu.
lov na prostem.
Summary
»Skozi tematsko pripravljene itinerarije up-
ravljalec območja kot turistične destinacije izbe- Literary heritage is a welcome companion of tourism.
re, interpretira in promovira tiste elemente iden- With proper interpretation, organization and adapta-
titete destinacije, ki mu omogočajo ustrezno tion to different target groups, it has the potential to
tržno pozicioniranje, privabljanje ustreznih tr- contribute significantly to the existing tourism offer of
žnih segmentov in zagotavljanje trajnostnega tu- Slovenia, as well as make a name for itself on the map of
rističnega razvoja, ki bo prinašal korist vsem de- literary tourism. Literary tourism, a sub-genre of cultur-
ležnikom destinacije: ponudnikom, lokalnemu al tourism, refers to the properties of understanding of
prebivalstvu, obiskovalcem in okolju.« (Brezo- heritage and cultural tourism.
vec, 2007; Spevan, 2012) The unique and incomparable contents of literary tour-
ism are also closely related to anyone involved in the sus-
tainable development of tourism. The modern trends
in this particular tourism outlet therefore successfully
open new opportunities in this segment.
Literatura
Dallen, Timothy in Stephen Boyd. Heritage To-
urism: Themes in Tourism. London: Pear-
son Education Limited, 2003.
Herbert, D.T. »Artistic and literary places in
France as tourist attractions.« Tourism
Managment 17 (1996): 77–85.
Herbert, David. Literary places, Tourism and
the Heritage Experiece. Annals of Tourism
Research 28 (2001): 312–333.
Lebe Sibila, Sonja, Borut Milfelner, Aleš Gač-
nik, Dejan Pestotnik, Tatjana Zalokar in
Polonca Blažič. Strategija razvoja kultur-
nega turizma na Slovenskem: Strategija ra-
zvoja in trženja kulturnega turizma, 2009–
9 | j. spevan – liter ar ne kr eacije skozi pr izmo tur izma 105 mer turističnega produkta iz Nemčije, je nem-
ška pravljična cesta, ki poteka od mesta Hanau Literarna dediščina je hvaležna sopotnica turističnemu
do Bremna in jo najdemo tudi v ponudbi slo- imaginariju. Z ustrezno interpretacijo, organiziranos-
venskih turističnih agencij (www.quovadis.si). tjo in prilagoditvijo različnim ciljnim skupinam, lah-
Popotovanje bratov Grimm, najpomembnejših ko pomembno prispeva k obstoječi turistični ponudbi
nemških jezikoslovcev in zbirateljev pravljic (le- Slovenije in se mednarodno uveljavi na svetovnem zem-
gend) iz 19. stoletja, se prične v njunem rojstnem ljevidu literarnega turizma. Literarni turizem je podz-
mestu ter se vije mimo neštetih zakladov dediš- vrst kulturnega turizma in se nanaša na lastnosti po-
čine številnih mest: Muzeja pravljic, grajskih ru- jmovanja dediščine in kulturnega turizma.
ševin, cerkva, pravljičnih gradov, starih mestnih Unikatne in neprimerljive vsebine literarnega turizma
središč, parkov, palač, spomenikov in pripovedk, so med drugim tudi vezane na vse, ki sodelujejo v tra-
kjer pravljični junaki njunih zgodb zares (o)živi- jnostnem razvoju turizma. Sodobni trendi v tej panogi
jo. Med mesecem majem in julijem v čast bratom tako več kot uspešno ustvarjajo obetavno prihodnost v
Grimm poteka eden najbolj prljubljenih festiva- tem segmentu.
lov na prostem.
Summary
»Skozi tematsko pripravljene itinerarije up-
ravljalec območja kot turistične destinacije izbe- Literary heritage is a welcome companion of tourism.
re, interpretira in promovira tiste elemente iden- With proper interpretation, organization and adapta-
titete destinacije, ki mu omogočajo ustrezno tion to different target groups, it has the potential to
tržno pozicioniranje, privabljanje ustreznih tr- contribute significantly to the existing tourism offer of
žnih segmentov in zagotavljanje trajnostnega tu- Slovenia, as well as make a name for itself on the map of
rističnega razvoja, ki bo prinašal korist vsem de- literary tourism. Literary tourism, a sub-genre of cultur-
ležnikom destinacije: ponudnikom, lokalnemu al tourism, refers to the properties of understanding of
prebivalstvu, obiskovalcem in okolju.« (Brezo- heritage and cultural tourism.
vec, 2007; Spevan, 2012) The unique and incomparable contents of literary tour-
ism are also closely related to anyone involved in the sus-
tainable development of tourism. The modern trends
in this particular tourism outlet therefore successfully
open new opportunities in this segment.
Literatura
Dallen, Timothy in Stephen Boyd. Heritage To-
urism: Themes in Tourism. London: Pear-
son Education Limited, 2003.
Herbert, D.T. »Artistic and literary places in
France as tourist attractions.« Tourism
Managment 17 (1996): 77–85.
Herbert, David. Literary places, Tourism and
the Heritage Experiece. Annals of Tourism
Research 28 (2001): 312–333.
Lebe Sibila, Sonja, Borut Milfelner, Aleš Gač-
nik, Dejan Pestotnik, Tatjana Zalokar in
Polonca Blažič. Strategija razvoja kultur-
nega turizma na Slovenskem: Strategija ra-
zvoja in trženja kulturnega turizma, 2009–
