Page 108 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 108
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 108titete vira na podlagi katerega je nastala, ki pa seTako kot sodobni človek ne je več surove hrane
v tej obliki zrcali v podobi te privlačnosti, saj jo brez pribora, prilog in začimb; razvila se je na-
hereditatikot tako zaznavajo turisti in primerjajo (ocenju-mreč kultura prehranjevanja, ki vključuje pripra-
jejo) med številno množico podobnih ali manj vo in obdelavo živil, pri čemer je, poleg vsebine,
podobnih privlačnosti, vezano na svoj motiv po- pomembna estetika in prezentacija jedi, kar je
tovanja. Torej je turistična privlačnost vir z do- veliko več od samih surovin iz katerih je nastala.
dano vrednostjo, ta pa je rezultat sposobnosti Če si na tak način predstavljamo razliko me tu-
menedžmenta v procesu turistične valorizacije rističnimi viri in turističnimi privlačnostmi smo
(Vodeb, 2010). na dobri poti, kajti razumevanje teh konceptov
narekuje uspešnost, dolgoročnost in prepoznav-
Turistični vir nost na turističnem trgu, kar mora biti nujno
in turistična privlačnost usklajeno tudi s preferencami lokalnega (druž-
benega in naravnega) okolja.
Turistična destinacija, kot manifestacija sodob-
nega turizma, temelji na turističnih virih, ki Turizem praviloma nima svojih lastnih (te-
predstavljajo osnovni motiv za turistični obisk. meljnih) virov, zato jih za »turistične« označi-
Motiv turističnega potovanja je razlog zakaj se za mo v trenutku, ko se za njimi pojavi nek interes,
obisk odločimo. S tem so povezane vse naše tu- povpraševanje oz. se jih kot zanimivost začne
ristične aktivnosti, torej je turistični vir jedro tu- vključevati v turistično ponudbo. Na to izjemno
ristične destinacije, ki privablja turiste in okrog vplivajo trendi. Dokazana je namreč dialektična
tega jedra turistično gospodarstvo načrtuje tu- povezava med razvojem družbe in razvojem tu-
ristično ponudbo destinacije. Obstoječi turistič- rizma. V post-moderni družbi je turist zelo zah-
ni viri, ki jih po poreklu delimo na naravne in teven in sofisticiran. Trendi se nagibajo k indi-
antropogene, pa sami po sebi še ne predstavljajo vidualizirani vrhunski storitvi (doživetju), ki
zadosten razlog (motiv) za obisk turista. Najbolj vključuje različne aktivnosti (šport, rekreacijo,
zanesljivo je to, da turistični viri predstavljajo igro), kulturo in umetnost. Novi turist zahteva
potencial za razvoj destinacije in njene turistič- pristnost v vseh pogledih turističnega doživetja
ne ponudbe, od menedžmenta destinacije, ki pa (proizvodi, storitve in odnosi); njegov način živ-
upravlja in načrtuje njeno delovanje, je odvisno ljenja, navade in trendi torej spreminjajo motive
kako (dolgo) uspešen bo ta razvoj. Turistične pri- turistov. S tem v povezavi se spreminjajo tudi tu-
vlačnosti so valorizirani viri, torej turistični viri, ristični viri oz. privlačnosti, ali bolje rečeno: tu-
ki jih je menedžment z uspešno turistično valo- ristični trendi nakazujejo potencialne turistične
rizacijo uspel oblikovati v turistične privlačnos- vire. Na tem mestu je pomembno izpostaviti po-
ti. Za razliko od virov, so privlačnosti dostopne men konstruktivnega sodelovanja turizma z de-
turistom; se tržijo in so prepoznavne na turistič- javnostmi iz katerih se vir »izposoja« za turi-
nem trgu. Kušen (2010) meni, da je vsaka turi- stične namene (kmetijstvo, industrija, kultura,
stična privlačnost tudi turistični vir, ni pa vedno umetnost...). Z viri v skupni »rabi« je namreč
vsak turistični vir že turistična privlačnost. Ta težje upravljati.
distinkcija je zelo pomembna zlasti z vidika us-
pešnosti in dolgoročnosti turistične privlačnosti, Številni avtorji (Wilkinson, 1989; Kušen,
kot sestavnega dela (jedra) turistične destinacije. 2010; Beerli in Martin (2004); Weaver, 2006;
Torej turistični vir brez dostopnosti (informativ- Hall in Page, 2014; Knežević, 2008; Swarbrooke
ne in fizične) ni turistična privlačnost, predsta- in Page, 2012) razlikujejo turistične vire od pri-
vlja namreč le surovo obliko turistične dobrine, vlačnosti in se strinjajo, da so turistične privlač-
ki pa za sodobnega turista ni ustrezna in ne za- nosti ključna sestavina neke turistične destinaci-
dovolji njegovih sofisticiranih pričakovanj in po- je, saj predstavljajo motiv obiska turista in jedro
treb glede turističnega doživetja na destinaciji. turistične destinacije. Zorko (1999), ter Swarbro-
oke in Page (2012) se strinjajo, da je turistična
v tej obliki zrcali v podobi te privlačnosti, saj jo brez pribora, prilog in začimb; razvila se je na-
hereditatikot tako zaznavajo turisti in primerjajo (ocenju-mreč kultura prehranjevanja, ki vključuje pripra-
jejo) med številno množico podobnih ali manj vo in obdelavo živil, pri čemer je, poleg vsebine,
podobnih privlačnosti, vezano na svoj motiv po- pomembna estetika in prezentacija jedi, kar je
tovanja. Torej je turistična privlačnost vir z do- veliko več od samih surovin iz katerih je nastala.
dano vrednostjo, ta pa je rezultat sposobnosti Če si na tak način predstavljamo razliko me tu-
menedžmenta v procesu turistične valorizacije rističnimi viri in turističnimi privlačnostmi smo
(Vodeb, 2010). na dobri poti, kajti razumevanje teh konceptov
narekuje uspešnost, dolgoročnost in prepoznav-
Turistični vir nost na turističnem trgu, kar mora biti nujno
in turistična privlačnost usklajeno tudi s preferencami lokalnega (druž-
benega in naravnega) okolja.
Turistična destinacija, kot manifestacija sodob-
nega turizma, temelji na turističnih virih, ki Turizem praviloma nima svojih lastnih (te-
predstavljajo osnovni motiv za turistični obisk. meljnih) virov, zato jih za »turistične« označi-
Motiv turističnega potovanja je razlog zakaj se za mo v trenutku, ko se za njimi pojavi nek interes,
obisk odločimo. S tem so povezane vse naše tu- povpraševanje oz. se jih kot zanimivost začne
ristične aktivnosti, torej je turistični vir jedro tu- vključevati v turistično ponudbo. Na to izjemno
ristične destinacije, ki privablja turiste in okrog vplivajo trendi. Dokazana je namreč dialektična
tega jedra turistično gospodarstvo načrtuje tu- povezava med razvojem družbe in razvojem tu-
ristično ponudbo destinacije. Obstoječi turistič- rizma. V post-moderni družbi je turist zelo zah-
ni viri, ki jih po poreklu delimo na naravne in teven in sofisticiran. Trendi se nagibajo k indi-
antropogene, pa sami po sebi še ne predstavljajo vidualizirani vrhunski storitvi (doživetju), ki
zadosten razlog (motiv) za obisk turista. Najbolj vključuje različne aktivnosti (šport, rekreacijo,
zanesljivo je to, da turistični viri predstavljajo igro), kulturo in umetnost. Novi turist zahteva
potencial za razvoj destinacije in njene turistič- pristnost v vseh pogledih turističnega doživetja
ne ponudbe, od menedžmenta destinacije, ki pa (proizvodi, storitve in odnosi); njegov način živ-
upravlja in načrtuje njeno delovanje, je odvisno ljenja, navade in trendi torej spreminjajo motive
kako (dolgo) uspešen bo ta razvoj. Turistične pri- turistov. S tem v povezavi se spreminjajo tudi tu-
vlačnosti so valorizirani viri, torej turistični viri, ristični viri oz. privlačnosti, ali bolje rečeno: tu-
ki jih je menedžment z uspešno turistično valo- ristični trendi nakazujejo potencialne turistične
rizacijo uspel oblikovati v turistične privlačnos- vire. Na tem mestu je pomembno izpostaviti po-
ti. Za razliko od virov, so privlačnosti dostopne men konstruktivnega sodelovanja turizma z de-
turistom; se tržijo in so prepoznavne na turistič- javnostmi iz katerih se vir »izposoja« za turi-
nem trgu. Kušen (2010) meni, da je vsaka turi- stične namene (kmetijstvo, industrija, kultura,
stična privlačnost tudi turistični vir, ni pa vedno umetnost...). Z viri v skupni »rabi« je namreč
vsak turistični vir že turistična privlačnost. Ta težje upravljati.
distinkcija je zelo pomembna zlasti z vidika us-
pešnosti in dolgoročnosti turistične privlačnosti, Številni avtorji (Wilkinson, 1989; Kušen,
kot sestavnega dela (jedra) turistične destinacije. 2010; Beerli in Martin (2004); Weaver, 2006;
Torej turistični vir brez dostopnosti (informativ- Hall in Page, 2014; Knežević, 2008; Swarbrooke
ne in fizične) ni turistična privlačnost, predsta- in Page, 2012) razlikujejo turistične vire od pri-
vlja namreč le surovo obliko turistične dobrine, vlačnosti in se strinjajo, da so turistične privlač-
ki pa za sodobnega turista ni ustrezna in ne za- nosti ključna sestavina neke turistične destinaci-
dovolji njegovih sofisticiranih pričakovanj in po- je, saj predstavljajo motiv obiska turista in jedro
treb glede turističnega doživetja na destinaciji. turistične destinacije. Zorko (1999), ter Swarbro-
oke in Page (2012) se strinjajo, da je turistična
