Page 109 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 109
ia universitatisprivlačnost vitalni organ turistične destinacije, jo na valorizacijo virov. Calabrò in Della Spina
10 | k. vodeb – proces valor izacije virov kultur nega tur izma ... 109 glavni motivator za obisk in osnova turističnega (2014) opozarjata na pomanjkljiv izkoristek kul-
proizvoda. McIntosh in Goeldner (1986) pritrju- turnih virov v smislu degradacije kulturnega ka-
jeta, da je turistična privlačnost pobudnik vsa- pitala in optimalnega razvoja potencialov, zlasti
kega potovanja. Kretzschmar (2009) pa meni, v kolikor spregledamo njihovo ekonomsko vred-
da brez turističnih atrakcij sploh ni turizma. Po- nost. Knežević (2008) meni, da so viri kulturne-
dobno Gunn (1997) pripisuje turistični privlač- ga turizma slabše valorizirani v okoljih, kjer je
nosti kapitalno vlogo, ko pravi, da je to pravza- turizem slabše razvit, torej je pogoj za optimalno
prav življenjska moč turizma. valorizacijo virov kulturnega turizma višja sto-
pnja razvitosti turizma. Tudi Kebir in Crevoisi-
Pri definiranju turistične privlačnosti ni er (2008) menita, da so viri kulturnega turizma
enotne opredelitve zaradi nenehnih tektonskih izjemno pomembni pri razvoju destinacije, če le
sprememb v povpraševanju in ponudbi turistič- ta upošteva njihovo ekonomsko vrednost - v tem
nih privlačnosti, je pa večini operdelitev skupno primeru za turistične namene.
to, da gre za imenovan stalni vir, ki se ga upravlja
in je dostopen večjemu številu obiskovalcev (Pe- Proces valorizacije turističnih virov
arce,1991; Gunn in Var, 2002; Swarbrooke in
Page, 2012; Middleton in Clarke, 2012). Harris Turizem je družbeni, okoljski in gospodarski po-
in Howard (1996) menita, da gre za fizične ali jav, ki pa v osnovi izziva potrošnjo, zato v luči so-
kulturne značilnosti na enem mestu, ki ga po- dobne potrošniške družbe predstavlja velik iz-
samezni obiskovalci dojemajo sposobnega za za- ziv pri ohranjanju kulturnih vrednot in virov.
dovoljitev potreb v prostem času. Austin et al. Pri tem ni toliko pomembno s čim razpolaga-
(2002) in Poria et al. (2006) menijo, da je turi- mo, ampak kaj s tem znamo narediti. Sposob-
stična privlačnost predvsem družbeni fenomen, nost, znanje in inovativnost se kaže kot edino
ki nujno zahteva obravnavo vedenja potrošni- merilo uspeha in dolgoročne učinkovitosti na
kov (turistov, obiskovalcev). Prav tako pa Benc- turističnem trgu, ki nas nenehno sili v ravno-
kendorff in Pearce (1991) ter Timothy in Boyd vesje med ekonomičnostjo in ohranjanjem virov.
(2006) opozarjajo, da ne gre zanemariti orga- Zato je modro celovito, trajnostno obravnavanje
nizacijski vidik in menedžment turističnih pri- in upravljanje turizma.
vlačnosti. Tudi Sharpley (2009) meni namreč, da
turistične privlačnosti niso zgolj razlog za poto- Proces valorizacije turističnih virov pote-
vanje turistov, pač pa predstavljajo fokus turistič- ka po zaporednih fazah, od katerih so zadnje tri
ne aktivnosti, generirajo prihodek, delovna mes- faze pravzaprav trajni procesi v domeni destina-
ta ter širši regionalni razvoj destinacije in regije. cijskega menedžmenta in jih ta izvaja od vzpo-
stavitve turistične privlačnosti do njenega konca.
Tako je povsem jasno, da je pot od turistič-
nega vira do turistične privlačnosti zahteven Prepoznavanje ali identifikacija vira je prva
sistemski proces, ki zahteva znanje, veščine in faza, ko identificiramo neki vir kot turističen na
inovativnost destinacijskega menedžmenta. Mc- podlagi različnih impulzov iz okolja. Ti impul-
Kercher in du Cros (2002) menita, da do trans- zi prihajajo lahko s strani turističnega povpra-
formacije turističnega vira v privlačnost pride, ševanja, ki izkazuje interes za določenim virom.
ko ta pripoveduje zgodbo, oživi znamenitost, Naslednja oblika impulza, ki se formira še pred
obiskovalcu omogoča udeležbo pri doživetju, na- predhodnim, so trendi, pri čemer gre za predvi-
redi doživetje pomembno za turista, se osredoto- dene spremembe v povpraševanju, ki jih iden-
ča na avtentičnost in kakovost. Viri so skriti po- tificiramo z napovedmi (Lominé in Edmunds,
tenciali, ki ostanejo skriti, če jih ne razvijamo. 2007) in z njihovo pomočjo lahko ustvarimo
Obstajajo pa realne pasti v procesu valorizacije, projekcijo prihodnjega povpraševanja. Impulz
če ne upoštevamo določene dejavnike, ki vpliva- za identifikacijo turističnega vira je lahko tudi
lokalno okolje samo, torej lokalna skupnost ali
10 | k. vodeb – proces valor izacije virov kultur nega tur izma ... 109 glavni motivator za obisk in osnova turističnega (2014) opozarjata na pomanjkljiv izkoristek kul-
proizvoda. McIntosh in Goeldner (1986) pritrju- turnih virov v smislu degradacije kulturnega ka-
jeta, da je turistična privlačnost pobudnik vsa- pitala in optimalnega razvoja potencialov, zlasti
kega potovanja. Kretzschmar (2009) pa meni, v kolikor spregledamo njihovo ekonomsko vred-
da brez turističnih atrakcij sploh ni turizma. Po- nost. Knežević (2008) meni, da so viri kulturne-
dobno Gunn (1997) pripisuje turistični privlač- ga turizma slabše valorizirani v okoljih, kjer je
nosti kapitalno vlogo, ko pravi, da je to pravza- turizem slabše razvit, torej je pogoj za optimalno
prav življenjska moč turizma. valorizacijo virov kulturnega turizma višja sto-
pnja razvitosti turizma. Tudi Kebir in Crevoisi-
Pri definiranju turistične privlačnosti ni er (2008) menita, da so viri kulturnega turizma
enotne opredelitve zaradi nenehnih tektonskih izjemno pomembni pri razvoju destinacije, če le
sprememb v povpraševanju in ponudbi turistič- ta upošteva njihovo ekonomsko vrednost - v tem
nih privlačnosti, je pa večini operdelitev skupno primeru za turistične namene.
to, da gre za imenovan stalni vir, ki se ga upravlja
in je dostopen večjemu številu obiskovalcev (Pe- Proces valorizacije turističnih virov
arce,1991; Gunn in Var, 2002; Swarbrooke in
Page, 2012; Middleton in Clarke, 2012). Harris Turizem je družbeni, okoljski in gospodarski po-
in Howard (1996) menita, da gre za fizične ali jav, ki pa v osnovi izziva potrošnjo, zato v luči so-
kulturne značilnosti na enem mestu, ki ga po- dobne potrošniške družbe predstavlja velik iz-
samezni obiskovalci dojemajo sposobnega za za- ziv pri ohranjanju kulturnih vrednot in virov.
dovoljitev potreb v prostem času. Austin et al. Pri tem ni toliko pomembno s čim razpolaga-
(2002) in Poria et al. (2006) menijo, da je turi- mo, ampak kaj s tem znamo narediti. Sposob-
stična privlačnost predvsem družbeni fenomen, nost, znanje in inovativnost se kaže kot edino
ki nujno zahteva obravnavo vedenja potrošni- merilo uspeha in dolgoročne učinkovitosti na
kov (turistov, obiskovalcev). Prav tako pa Benc- turističnem trgu, ki nas nenehno sili v ravno-
kendorff in Pearce (1991) ter Timothy in Boyd vesje med ekonomičnostjo in ohranjanjem virov.
(2006) opozarjajo, da ne gre zanemariti orga- Zato je modro celovito, trajnostno obravnavanje
nizacijski vidik in menedžment turističnih pri- in upravljanje turizma.
vlačnosti. Tudi Sharpley (2009) meni namreč, da
turistične privlačnosti niso zgolj razlog za poto- Proces valorizacije turističnih virov pote-
vanje turistov, pač pa predstavljajo fokus turistič- ka po zaporednih fazah, od katerih so zadnje tri
ne aktivnosti, generirajo prihodek, delovna mes- faze pravzaprav trajni procesi v domeni destina-
ta ter širši regionalni razvoj destinacije in regije. cijskega menedžmenta in jih ta izvaja od vzpo-
stavitve turistične privlačnosti do njenega konca.
Tako je povsem jasno, da je pot od turistič-
nega vira do turistične privlačnosti zahteven Prepoznavanje ali identifikacija vira je prva
sistemski proces, ki zahteva znanje, veščine in faza, ko identificiramo neki vir kot turističen na
inovativnost destinacijskega menedžmenta. Mc- podlagi različnih impulzov iz okolja. Ti impul-
Kercher in du Cros (2002) menita, da do trans- zi prihajajo lahko s strani turističnega povpra-
formacije turističnega vira v privlačnost pride, ševanja, ki izkazuje interes za določenim virom.
ko ta pripoveduje zgodbo, oživi znamenitost, Naslednja oblika impulza, ki se formira še pred
obiskovalcu omogoča udeležbo pri doživetju, na- predhodnim, so trendi, pri čemer gre za predvi-
redi doživetje pomembno za turista, se osredoto- dene spremembe v povpraševanju, ki jih iden-
ča na avtentičnost in kakovost. Viri so skriti po- tificiramo z napovedmi (Lominé in Edmunds,
tenciali, ki ostanejo skriti, če jih ne razvijamo. 2007) in z njihovo pomočjo lahko ustvarimo
Obstajajo pa realne pasti v procesu valorizacije, projekcijo prihodnjega povpraševanja. Impulz
če ne upoštevamo določene dejavnike, ki vpliva- za identifikacijo turističnega vira je lahko tudi
lokalno okolje samo, torej lokalna skupnost ali
