Page 46 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 46
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 46Kulturni turizem v občini PiranManj izobraženi anketirani so kulturne pri-
reditve v Portorožu bolje ocenili kot bolj izobra-
hereditatiKulturni turizem v občini Piran je opredeljenženi.
v Strategiji turističnega razvoja občine Piran
2009-2015. (Hosting svetovanje d.o.o., 2009) Slovenci (aritmetična sredina znaša 1,88) so
konkurenčnost kulturnih prireditev v Portoro-
Motivi prihoda gostov kulturnega turizma žu bolje ocenili kot Avstrijci (aritmetična sredi-
so: kulturna in naravna dediščina, ljubiteljstvo na znaša 1,51) in prebivalci drugih držav (aritme-
do kulture in kulturnih prireditev, druženje z tična sredina znaša 1,55).
ljudmi, tradicija, spoznavanje novih ljudi ipd.
Kulturni turizem v občini Piran
Kulturni turizem na destinaciji Portorož – splošne ugotovitve
in Piran je v začetni fazi razvoja, potrošnja je Za dvig konkurenčnosti in izboljšanje ponudbe
neznatna in število prenočitev zanemarljivo. na področju kulturnega turizma v občini Piran
je treba:
V hotelih Bernardin je bilo ocenjeno, da
znaša število prenočitev kulturnega turizma – doseči zavedanje vseh akterjev kulturnega
okoli 2-3 %. turizma na destinaciji Portorož in Piran o
pomenu, ki ga lahko ima kulturni turizem
Glavni subjekti kulturnega turizma v obči- za turistični razvoj destinacije,
ni Piran so:
– spoznati, da je kulturni turizem edinstvena
– Občina Piran, izkušnja in zahteva osebni pristop,
– javni kulturni zavodi,
– ljubiteljska kulturna društva, – doseči, da turistični produkt prireditve pri-
– Comunità Italiana di Pirano (Italijanska dobi identiteto in postane konkurenčen,
skupnost Piran), – izkoristiti več kot 100-letno tradicijo v tu-
– zasebni sektor, rizmu, ki je konkurenčna prednost,
– civilni sektor,
– Avditorij Portorož in – doseči, da Avditorij Portorož postane osnov-
– Turistično združenje Portorož. g.i.z. ni nosilec dogodkov na destinaciji Portorož
in Piran,
Izsledki tržne raziskave o turistih v Por-
torožu (Sedmak, Nemec Rudež, Podovšovnik – doseči, da Turistično združenje Portorož, g.
Axelsson, Baruca Zabukovec, Kociper in Grži- i. z. postane glavni promotor kulturnega tu-
nič, 2011) kažejo naslednje: manj izobraženim rizma destinacije in
(aritmetična sredina znaša 4,3) sta utrip kraja in
živahno dogajanje pomembnejša pri izbiri poto- – nadalje črpati evropska sredstva za projekte
valne destinacije kot bolj izobraženim (aritme- kulturnega turizma.
tična sredina znaša 3,99).
Operativni program IPA SI-HR
Anketiranim z mesečnim dohodkom, viš- 2007–2013: 365 dni kulturnega
jim od 2.000 € (aritmetična sredina znaša 3,16), turizma v zibelki srednjeevropskega
so kulturne prireditve pri izbiri potovalne desti- turizma – 365 dni Riviere
nacije v nasprotju s pričakovanji oziroma z iz-
sledki sorodnih raziskav manj pomembne kot Projekt 365 dni kulturnega turizma v zibelki sred-
anketiranim z mesečnim dohodkom v višini od njeevropskega turizma – 365 dni Riviere je pove-
1.000 € do 2.000 € (aritmetična sredina za tiste, zal obmorski destinaciji Portorož in Opatijo.
ki prejemajo od 1.000 € do 1.500 € na mesec, zna-
ša 3,86; za tiste, ki prejemajo od 1.500 € do 2.000 Portorož in Opatija se ponašata z najdaljšo
€ na mesec, pa 4,12). tradicijo organiziranega turizma v jugovzhodni
reditve v Portorožu bolje ocenili kot bolj izobra-
hereditatiKulturni turizem v občini Piran je opredeljenženi.
v Strategiji turističnega razvoja občine Piran
2009-2015. (Hosting svetovanje d.o.o., 2009) Slovenci (aritmetična sredina znaša 1,88) so
konkurenčnost kulturnih prireditev v Portoro-
Motivi prihoda gostov kulturnega turizma žu bolje ocenili kot Avstrijci (aritmetična sredi-
so: kulturna in naravna dediščina, ljubiteljstvo na znaša 1,51) in prebivalci drugih držav (aritme-
do kulture in kulturnih prireditev, druženje z tična sredina znaša 1,55).
ljudmi, tradicija, spoznavanje novih ljudi ipd.
Kulturni turizem v občini Piran
Kulturni turizem na destinaciji Portorož – splošne ugotovitve
in Piran je v začetni fazi razvoja, potrošnja je Za dvig konkurenčnosti in izboljšanje ponudbe
neznatna in število prenočitev zanemarljivo. na področju kulturnega turizma v občini Piran
je treba:
V hotelih Bernardin je bilo ocenjeno, da
znaša število prenočitev kulturnega turizma – doseči zavedanje vseh akterjev kulturnega
okoli 2-3 %. turizma na destinaciji Portorož in Piran o
pomenu, ki ga lahko ima kulturni turizem
Glavni subjekti kulturnega turizma v obči- za turistični razvoj destinacije,
ni Piran so:
– spoznati, da je kulturni turizem edinstvena
– Občina Piran, izkušnja in zahteva osebni pristop,
– javni kulturni zavodi,
– ljubiteljska kulturna društva, – doseči, da turistični produkt prireditve pri-
– Comunità Italiana di Pirano (Italijanska dobi identiteto in postane konkurenčen,
skupnost Piran), – izkoristiti več kot 100-letno tradicijo v tu-
– zasebni sektor, rizmu, ki je konkurenčna prednost,
– civilni sektor,
– Avditorij Portorož in – doseči, da Avditorij Portorož postane osnov-
– Turistično združenje Portorož. g.i.z. ni nosilec dogodkov na destinaciji Portorož
in Piran,
Izsledki tržne raziskave o turistih v Por-
torožu (Sedmak, Nemec Rudež, Podovšovnik – doseči, da Turistično združenje Portorož, g.
Axelsson, Baruca Zabukovec, Kociper in Grži- i. z. postane glavni promotor kulturnega tu-
nič, 2011) kažejo naslednje: manj izobraženim rizma destinacije in
(aritmetična sredina znaša 4,3) sta utrip kraja in
živahno dogajanje pomembnejša pri izbiri poto- – nadalje črpati evropska sredstva za projekte
valne destinacije kot bolj izobraženim (aritme- kulturnega turizma.
tična sredina znaša 3,99).
Operativni program IPA SI-HR
Anketiranim z mesečnim dohodkom, viš- 2007–2013: 365 dni kulturnega
jim od 2.000 € (aritmetična sredina znaša 3,16), turizma v zibelki srednjeevropskega
so kulturne prireditve pri izbiri potovalne desti- turizma – 365 dni Riviere
nacije v nasprotju s pričakovanji oziroma z iz-
sledki sorodnih raziskav manj pomembne kot Projekt 365 dni kulturnega turizma v zibelki sred-
anketiranim z mesečnim dohodkom v višini od njeevropskega turizma – 365 dni Riviere je pove-
1.000 € do 2.000 € (aritmetična sredina za tiste, zal obmorski destinaciji Portorož in Opatijo.
ki prejemajo od 1.000 € do 1.500 € na mesec, zna-
ša 3,86; za tiste, ki prejemajo od 1.500 € do 2.000 Portorož in Opatija se ponašata z najdaljšo
€ na mesec, pa 4,12). tradicijo organiziranega turizma v jugovzhodni
