Page 157 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 157
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
varovanje kulturne dedišèine. Poleg tega morajo šole v kulturno udejstvovanje vkljuèiti
veèje število uèencev in uèiteljev ter omogoèiti mentorjem izpopolnjevanje na podroèju
kulturnega in umetniškega udejstvovanja. Šolske skupine morajo sodelovati na revijah,
sreèanjih, festivalih in tekmovanjih, šole pa morajo redno prirejati kulturne dogodke za
uèence ter kulturne programe za širšo lokalno skupnost (Kulturna šola, 2019).
Slovenska glasbena olimpijada je dr avno glasbeno tekmovanje, ki ga organizira Zveza
Glasbene mladine Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo v Ljubljani in
Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. Namenjena je uèencem 7., 8. in 9. razreda
osnovne šole, tekmovanje pa je sestavljeno iz treh delov, in sicer prvi del vkljuèuje slušni,
pisni in izvajalski test. V drugem delu udele enci izvedejo in interpretirajo vokalne
skladbe, izbrane iz glasbene literature, v tretjem delu pa tekmovalci izvedejo avtorske
skladbe, ki so jih ustvarili pred tekmovanjem. Prva Glasbena olimpijada za osnovnošolce
in srednješolce je bila organizirana marca leta 2012, na dosedanjih osmih dr avnih
tekmovanjih pa je sodelovalo 306 uèencev in dijakov. Najboljši udele enci so kot
predstavniki Slovenije tekmovali tudi na bienalnih mednarodnih olimpijadah. Pogoj za
prijavo na 9. Slovensko glasbeno olimpijado je predhodna udele ba na Šolski glasbeni
olimpijadi, ki jo na posamezni osnovni šoli organizira tam delujoèi uèitelj glasbene
umetnosti. Tekmovanje predstavlja izziv tako uèencem kot tudi njihovim mentorjem.
Udele enci imajo prilo nost, da razvijajo in izrazijo glasbeno znanje, ustvarjalni potencial
in lastne skladbe ter do ivljajo pomembne glasbene izkušnje. Mentorji pa v èasu priprav
na tekmovanje nadarjene uèence strokovno vodijo, jim nudijo èustveno oporo ter na
tekmovalce prenašajo pozitiven odnos do glasbe in odprtost za ustvarjalno izra anje
(Slovenska glasbena olimpijada, 2019).
Razvijanje sporazumevalnih zmo nosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM) je petletni
projekt v katerega je vkljuèenih 53 kulturnih ustanov, 59 umetnikov in 32 partnerjev (od
tega so 4 javni visokošolski zavodi, 1 javni raziskovalni zavod, 1 javni zavod ter 26
vzgojno-izobra evalnih zavodov). Temeljna cilja projekta sta:
» - ugotoviti, koliko in na kakšen naèin vrtci in šole omogoèajo otrokom/mladostnikom
stik z vrhunskimi umetniškimi izkušnjami;
- razvijati didaktiène pristope in nove oblike povezovanja vzgojno-izobra evalnega dela z
umetniškimi dejavnostmi ter pri tem vkljuèiti tudi manj uveljavljena podroèja
umetnosti.«4
V projekt so vkljuèena naslednja podroèja umetnosti: likovna umetnost, plesna umetnost,
knji evna vzgoja, uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost ter vizualna umetnost in
multumedija. Podroèje glasbene umetnosti temelji na ugotovitvi, da na razvoj glasbene
sporazumevalne zmo nosti otrok in mladine zelo spodbudno vplivajo avtentièna uèna
okolja kot so koncertne dvorane, glasbeni ateljeji, snemalni studii in drugi prostori, kjer
delujejo glasbeniki. Glasbeno uèenje tako poteka skozi avtentiène dejavnosti ter povezuje
otroke, mlade, vzgojitelje in uèitelje z glasbeniki. Avtentièna okolja ter komunikacija v
glasbenem jeziku pa pri otrocih in mladih spodbujajo ustvarjalnost, interpretacijske
zmo nosti, kritièno mišljenje in estetsko do ivljanje (SKUM, 2019).
4 SKUM. https://www.skum.si/o-projektu/namen-in-cilji-projekta/ (4. 12. 2019).
155
varovanje kulturne dedišèine. Poleg tega morajo šole v kulturno udejstvovanje vkljuèiti
veèje število uèencev in uèiteljev ter omogoèiti mentorjem izpopolnjevanje na podroèju
kulturnega in umetniškega udejstvovanja. Šolske skupine morajo sodelovati na revijah,
sreèanjih, festivalih in tekmovanjih, šole pa morajo redno prirejati kulturne dogodke za
uèence ter kulturne programe za širšo lokalno skupnost (Kulturna šola, 2019).
Slovenska glasbena olimpijada je dr avno glasbeno tekmovanje, ki ga organizira Zveza
Glasbene mladine Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo v Ljubljani in
Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. Namenjena je uèencem 7., 8. in 9. razreda
osnovne šole, tekmovanje pa je sestavljeno iz treh delov, in sicer prvi del vkljuèuje slušni,
pisni in izvajalski test. V drugem delu udele enci izvedejo in interpretirajo vokalne
skladbe, izbrane iz glasbene literature, v tretjem delu pa tekmovalci izvedejo avtorske
skladbe, ki so jih ustvarili pred tekmovanjem. Prva Glasbena olimpijada za osnovnošolce
in srednješolce je bila organizirana marca leta 2012, na dosedanjih osmih dr avnih
tekmovanjih pa je sodelovalo 306 uèencev in dijakov. Najboljši udele enci so kot
predstavniki Slovenije tekmovali tudi na bienalnih mednarodnih olimpijadah. Pogoj za
prijavo na 9. Slovensko glasbeno olimpijado je predhodna udele ba na Šolski glasbeni
olimpijadi, ki jo na posamezni osnovni šoli organizira tam delujoèi uèitelj glasbene
umetnosti. Tekmovanje predstavlja izziv tako uèencem kot tudi njihovim mentorjem.
Udele enci imajo prilo nost, da razvijajo in izrazijo glasbeno znanje, ustvarjalni potencial
in lastne skladbe ter do ivljajo pomembne glasbene izkušnje. Mentorji pa v èasu priprav
na tekmovanje nadarjene uèence strokovno vodijo, jim nudijo èustveno oporo ter na
tekmovalce prenašajo pozitiven odnos do glasbe in odprtost za ustvarjalno izra anje
(Slovenska glasbena olimpijada, 2019).
Razvijanje sporazumevalnih zmo nosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM) je petletni
projekt v katerega je vkljuèenih 53 kulturnih ustanov, 59 umetnikov in 32 partnerjev (od
tega so 4 javni visokošolski zavodi, 1 javni raziskovalni zavod, 1 javni zavod ter 26
vzgojno-izobra evalnih zavodov). Temeljna cilja projekta sta:
» - ugotoviti, koliko in na kakšen naèin vrtci in šole omogoèajo otrokom/mladostnikom
stik z vrhunskimi umetniškimi izkušnjami;
- razvijati didaktiène pristope in nove oblike povezovanja vzgojno-izobra evalnega dela z
umetniškimi dejavnostmi ter pri tem vkljuèiti tudi manj uveljavljena podroèja
umetnosti.«4
V projekt so vkljuèena naslednja podroèja umetnosti: likovna umetnost, plesna umetnost,
knji evna vzgoja, uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost ter vizualna umetnost in
multumedija. Podroèje glasbene umetnosti temelji na ugotovitvi, da na razvoj glasbene
sporazumevalne zmo nosti otrok in mladine zelo spodbudno vplivajo avtentièna uèna
okolja kot so koncertne dvorane, glasbeni ateljeji, snemalni studii in drugi prostori, kjer
delujejo glasbeniki. Glasbeno uèenje tako poteka skozi avtentiène dejavnosti ter povezuje
otroke, mlade, vzgojitelje in uèitelje z glasbeniki. Avtentièna okolja ter komunikacija v
glasbenem jeziku pa pri otrocih in mladih spodbujajo ustvarjalnost, interpretacijske
zmo nosti, kritièno mišljenje in estetsko do ivljanje (SKUM, 2019).
4 SKUM. https://www.skum.si/o-projektu/namen-in-cilji-projekta/ (4. 12. 2019).
155
