Page 159 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 159
Špela Golobiè, KULTURNA VZGOJA NA PODROÈJU GLASBENE UMETNOSTI...
ravni potekajo tudi številni partnerski kulturno-vzgojni projekti, ki vkljuèujejo veliko
število kulturnih in vzgojno-izobra evalnih zavodov ter umetnikov, uèiteljev in uèencev.
V sodobnem èasu je zvoèno okolje nasièeno z zvoènimi dra ljaji, glasba pa je dostopna
preko razliènih elektronskih medijev, sodobnih komunikacijskih sredstev in digitalne
tehnologije. Zato je izredno pomembno, da so otroci in mladi opremljeni z znanjem, ki jim
omogoèa selektivno izbiro glasbenih vsebin. Newyorška filharmonija je odlièen primer
filharmoniènega orkestra, ki s sodobnimi pedagoškimi pristopi spodbuja otroke in mlade,
k aktivnemu glasbenemu udejstvovanju. Na spletni strani Newyorške filharmonije so
namreè dostopne številne sodobne glasbene aplikacije, ki lahko slu ijo kot odlièen uèni
pripomoèki pri pouku glasbene umetnosti, saj otrokom in mladim na atraktiven naèin
podajajo glasbene uène vsebine. ivimo v èasu digitalne preobrazbe in pred nami je izziv
digitalizacije kulture. Pomembno je, da prepoznamo prilo nosti, ki jih prinaša digitalna
doba in jih uporabimo za pribli evanje glasbene umetnosti mladim.
Literatura
Borota, B. (2008). Umetnost in glasba v spreminjajoèi se dru bi. Glasba v šoli in vrtcu,
let. XIII, št. 2–3, str. 3–9.
Bucik, N., Po ar Matijašiè, N., Pirc, V. (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja: priroènik s
primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – dopolnjena spletna razlièica,
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011. https://www.
zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf (4. 12. 2019).
Budkoviè, C. (1995). Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Cankarjev dom. https://www.cd-cc.si/ (4. 12. 2019).
Dnevi dejavnosti. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, Strokovni svet Republike
Slovenije, 1998.
Glasbena mladina ljubljanska. http://www.gml-drustvo.si/ (4. 12. 2019).
Glasbena mladina Slovenije. http://www.glasbenamladina.si/ (4. 12. 2019).
Golobiè, Š. (2016). Vpliv umetniških programov osrednjih slovenskih glasbenih
institucij na kulturni razvoj in orientacijo šolske populacije (Doktorska disertacija).
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana.
Grdina, I. (2002). Slovenska opera v Ljubljani. V A man, T., Zavrl. M. (ur.). 110 let
ljubljanske Opere. Ljubljana: SNG Opera in balet.
Hr enjak, M., Vendramin, V. (2003). Kulturna vzgoja skozi otroško literaturo.
Ljubljana: Mirovni inštitut.
Hr enjak, M. (2004). Kulturna vzgoja: evalvacijska študija. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Hr enjak, M., Vendramin, V., Juranèiè, . (2005). Kulturna vzgoja: dostopnost kulture
ter povezovanje med kulturo in izobra evanjem – iskanje konceptualnih in sistemskih
rešitev. Ljubljana: Mirovni inštitut.
157
ravni potekajo tudi številni partnerski kulturno-vzgojni projekti, ki vkljuèujejo veliko
število kulturnih in vzgojno-izobra evalnih zavodov ter umetnikov, uèiteljev in uèencev.
V sodobnem èasu je zvoèno okolje nasièeno z zvoènimi dra ljaji, glasba pa je dostopna
preko razliènih elektronskih medijev, sodobnih komunikacijskih sredstev in digitalne
tehnologije. Zato je izredno pomembno, da so otroci in mladi opremljeni z znanjem, ki jim
omogoèa selektivno izbiro glasbenih vsebin. Newyorška filharmonija je odlièen primer
filharmoniènega orkestra, ki s sodobnimi pedagoškimi pristopi spodbuja otroke in mlade,
k aktivnemu glasbenemu udejstvovanju. Na spletni strani Newyorške filharmonije so
namreè dostopne številne sodobne glasbene aplikacije, ki lahko slu ijo kot odlièen uèni
pripomoèki pri pouku glasbene umetnosti, saj otrokom in mladim na atraktiven naèin
podajajo glasbene uène vsebine. ivimo v èasu digitalne preobrazbe in pred nami je izziv
digitalizacije kulture. Pomembno je, da prepoznamo prilo nosti, ki jih prinaša digitalna
doba in jih uporabimo za pribli evanje glasbene umetnosti mladim.
Literatura
Borota, B. (2008). Umetnost in glasba v spreminjajoèi se dru bi. Glasba v šoli in vrtcu,
let. XIII, št. 2–3, str. 3–9.
Bucik, N., Po ar Matijašiè, N., Pirc, V. (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja: priroènik s
primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – dopolnjena spletna razlièica,
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011. https://www.
zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf (4. 12. 2019).
Budkoviè, C. (1995). Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Ljubljana: Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
Cankarjev dom. https://www.cd-cc.si/ (4. 12. 2019).
Dnevi dejavnosti. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, Strokovni svet Republike
Slovenije, 1998.
Glasbena mladina ljubljanska. http://www.gml-drustvo.si/ (4. 12. 2019).
Glasbena mladina Slovenije. http://www.glasbenamladina.si/ (4. 12. 2019).
Golobiè, Š. (2016). Vpliv umetniških programov osrednjih slovenskih glasbenih
institucij na kulturni razvoj in orientacijo šolske populacije (Doktorska disertacija).
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana.
Grdina, I. (2002). Slovenska opera v Ljubljani. V A man, T., Zavrl. M. (ur.). 110 let
ljubljanske Opere. Ljubljana: SNG Opera in balet.
Hr enjak, M., Vendramin, V. (2003). Kulturna vzgoja skozi otroško literaturo.
Ljubljana: Mirovni inštitut.
Hr enjak, M. (2004). Kulturna vzgoja: evalvacijska študija. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Hr enjak, M., Vendramin, V., Juranèiè, . (2005). Kulturna vzgoja: dostopnost kulture
ter povezovanje med kulturo in izobra evanjem – iskanje konceptualnih in sistemskih
rešitev. Ljubljana: Mirovni inštitut.
157
