Page 179 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 179
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
mlade pihalce o vzdr evanju in higieni pihalnih inštrumentov.56 Mihael Ro anc
(1885–1971) sicer ni bil uèitelj v Slogini glasbeni šoli, vendar je bil z njo povezan kot
uslu benec eleznice, kjer je opravljal razne funkcije. V Mlado Slogo je prispeval svoje
spomine na lastno glasbeno pot, kar je bilo objavljeno v rubriki Razgovori.57 Glasba mu je
bila blizu vse ivljenje, èeravno zaèetega šolanja na violini na ljubljanski Glasbeni matici
zaradi slabih gmotnih razmer ni mogel zakljuèiti. Violini se je posveèal vsestransko,
deloval je kot komorni in orkestrski glasbenik v Orkestralnem društvu Glasbene matice,58
pa tudi kot skladatelj, teoretik in pedagog. Posebej ivo so ga zanimala vprašanja iz
metodike pouka. S èlankoma O ustroju starejših violinskih šol59 in Kaj moraš vedeti o
violini in loku?60 je svojo predanost do godalnega inštrumenta širil med mlade. V glasilu
so tudi poroèila o spremembah predmetnika, uèiteljih in uèencih, ocenjevanju, nastopih,
tekmovanjih, izpitih in poèitniških teèajih. Letna obvestila pojasnjujejo in predstavljajo
ivljenjski utrip vzgojnega zavoda.
Zadnji, šesti letnik revije, je še napovedoval vpis uèencev in prièetek pouka za šolsko leto
1943/44,61 nato je glasilo prenehalo izhajati. Vzrokov za to je bilo veè. Te ke vojne
razmere so s prepletom drugih okolišèin terjale najvišji davek. Zaradi sodelovanja z
osvobodilnim gibanjem so se mnogi èlani Sloge znašli v jeèah ali internaciji v Italiji in
Nemèiji, kar je povzroèilo, da je Mladi Slogi primanjkovalo sodelavcev. Nato sta v
mesecu novembru 1943 preminila dva velika organizatorja in èlana Sloge, Ludvik
Avgust62 in Fran Zelenko.63 Delo obeh je »tesno povezano s Slogino glasbeno šolo«,64 saj
sta bila v društvu izjemno dejavna. Njuna prizadevanja po razvoju društvenih dejavnosti
in glasbene šole, vkljuèujoè glasilo Mlada Sloga, so obrodila sadove ter ela pozitivne
kritike. V skladu s splošnim vojnim pomanjkanjem je društvo pestila še te ka finanèna
situacija, kar je naposled privedlo do ukinitve revije v decembru 1943.
56 F. (ilip) B. (ernard), »Nekaj besed o vzdr evanju pihal.« V: Mlada Sloga, let. 4, št. 2, december 1941,
str. 15–16.
57 Mihael Ro anc, »Razgovori.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939, str. 22–23.
58 Vladimir Pfeifer, »Naši skladatelji.« V: Zbori, let. 7, št. 1, 1931, str. 2. http://www.dlib.si/
?URN=URN:NBN:SI:doc-48AKUQ4D (dostopno 28. 10. 2019).
59 Mihael Ro anc, »O ustroju starejših violinskih šol.« V: Mlada Sloga, let. 3, št. 4/5, april, junij 1941,
str. 29–31.
60 Mihael Ro anc, »Kaj moraš vedeti o violini in loku?« V: Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, oktober
1943, str. 9–12.
61 Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943, str. 12.
62 Avgust Ludvik (1872?1943) je bil naèelnik postaje Ljubljana in prvi predsednik Narodno eleznièarskega
glasbenega društva Sloga (izvoljen 19. oktobra 1924). Predsedoval je Slogi, ko je bila ustanovljena
glasbena šola. Vir: Mirko Premelè, »Spomini starega pevca “Slogaša” ob prvi desetletnici«. V: Narodno
eleznièarsko glasbeno društvo Sloga 1919–1929. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1929, str. 15.
63 Ing. Fran Zelenko (1888–1943) se je rodil v mariborskem okolišu. Po konèanem študiju v Pragi leta 1914
se je zaposlil v tamkajšnji elezniški slu bi. Po prevratu leta 1918 se je vrnil v Ljubljano in bil namešèen
pri eleznici v Jesenicah. Kmalu je napredoval do mesta vodje in bil premešèen v Ljubljano. Leta 1940, ko
je bil imenovan za izrednega profesorja Tehniške fakultete za katedro eleznic v Ljubljani, je delo pri
eleznici opustil. V Narodno eleznièarskem glasbenem društvu Sloga je nasledil Avgusta Ludvika kot
drugi in èastni predsednik. Vir: »In . Fran Zelenko«, Jutro, 30. 11. 1943, str. 3.
64 O tem: Heribert Svetel, Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943, str. 1.
177
mlade pihalce o vzdr evanju in higieni pihalnih inštrumentov.56 Mihael Ro anc
(1885–1971) sicer ni bil uèitelj v Slogini glasbeni šoli, vendar je bil z njo povezan kot
uslu benec eleznice, kjer je opravljal razne funkcije. V Mlado Slogo je prispeval svoje
spomine na lastno glasbeno pot, kar je bilo objavljeno v rubriki Razgovori.57 Glasba mu je
bila blizu vse ivljenje, èeravno zaèetega šolanja na violini na ljubljanski Glasbeni matici
zaradi slabih gmotnih razmer ni mogel zakljuèiti. Violini se je posveèal vsestransko,
deloval je kot komorni in orkestrski glasbenik v Orkestralnem društvu Glasbene matice,58
pa tudi kot skladatelj, teoretik in pedagog. Posebej ivo so ga zanimala vprašanja iz
metodike pouka. S èlankoma O ustroju starejših violinskih šol59 in Kaj moraš vedeti o
violini in loku?60 je svojo predanost do godalnega inštrumenta širil med mlade. V glasilu
so tudi poroèila o spremembah predmetnika, uèiteljih in uèencih, ocenjevanju, nastopih,
tekmovanjih, izpitih in poèitniških teèajih. Letna obvestila pojasnjujejo in predstavljajo
ivljenjski utrip vzgojnega zavoda.
Zadnji, šesti letnik revije, je še napovedoval vpis uèencev in prièetek pouka za šolsko leto
1943/44,61 nato je glasilo prenehalo izhajati. Vzrokov za to je bilo veè. Te ke vojne
razmere so s prepletom drugih okolišèin terjale najvišji davek. Zaradi sodelovanja z
osvobodilnim gibanjem so se mnogi èlani Sloge znašli v jeèah ali internaciji v Italiji in
Nemèiji, kar je povzroèilo, da je Mladi Slogi primanjkovalo sodelavcev. Nato sta v
mesecu novembru 1943 preminila dva velika organizatorja in èlana Sloge, Ludvik
Avgust62 in Fran Zelenko.63 Delo obeh je »tesno povezano s Slogino glasbeno šolo«,64 saj
sta bila v društvu izjemno dejavna. Njuna prizadevanja po razvoju društvenih dejavnosti
in glasbene šole, vkljuèujoè glasilo Mlada Sloga, so obrodila sadove ter ela pozitivne
kritike. V skladu s splošnim vojnim pomanjkanjem je društvo pestila še te ka finanèna
situacija, kar je naposled privedlo do ukinitve revije v decembru 1943.
56 F. (ilip) B. (ernard), »Nekaj besed o vzdr evanju pihal.« V: Mlada Sloga, let. 4, št. 2, december 1941,
str. 15–16.
57 Mihael Ro anc, »Razgovori.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939, str. 22–23.
58 Vladimir Pfeifer, »Naši skladatelji.« V: Zbori, let. 7, št. 1, 1931, str. 2. http://www.dlib.si/
?URN=URN:NBN:SI:doc-48AKUQ4D (dostopno 28. 10. 2019).
59 Mihael Ro anc, »O ustroju starejših violinskih šol.« V: Mlada Sloga, let. 3, št. 4/5, april, junij 1941,
str. 29–31.
60 Mihael Ro anc, »Kaj moraš vedeti o violini in loku?« V: Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, oktober
1943, str. 9–12.
61 Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943, str. 12.
62 Avgust Ludvik (1872?1943) je bil naèelnik postaje Ljubljana in prvi predsednik Narodno eleznièarskega
glasbenega društva Sloga (izvoljen 19. oktobra 1924). Predsedoval je Slogi, ko je bila ustanovljena
glasbena šola. Vir: Mirko Premelè, »Spomini starega pevca “Slogaša” ob prvi desetletnici«. V: Narodno
eleznièarsko glasbeno društvo Sloga 1919–1929. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1929, str. 15.
63 Ing. Fran Zelenko (1888–1943) se je rodil v mariborskem okolišu. Po konèanem študiju v Pragi leta 1914
se je zaposlil v tamkajšnji elezniški slu bi. Po prevratu leta 1918 se je vrnil v Ljubljano in bil namešèen
pri eleznici v Jesenicah. Kmalu je napredoval do mesta vodje in bil premešèen v Ljubljano. Leta 1940, ko
je bil imenovan za izrednega profesorja Tehniške fakultete za katedro eleznic v Ljubljani, je delo pri
eleznici opustil. V Narodno eleznièarskem glasbenem društvu Sloga je nasledil Avgusta Ludvika kot
drugi in èastni predsednik. Vir: »In . Fran Zelenko«, Jutro, 30. 11. 1943, str. 3.
64 O tem: Heribert Svetel, Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943, str. 1.
177
