Page 175 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 175
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
Osnove glasbenega jezika je v nadaljevanju nadgradil s prispevki, ki obravnavajo
posamezna glasbila razliènih inštrumentalnih skupin. Beremo lahko o razvoju, ustroju in
pomenu klavirja,18 o klavirskem pouku Carla Czernyja19 ter o gibih roke v klavirski igri,20
kjer Svetel kot uèitelj klavirja podaja nasvete o kulturi udarca in o mo nostih izboljšanja
izvajalske tehnike. Klavir je bil tudi sicer najbolj priljubljeno in najbolj razširjeno glasbilo
na Slogini šoli. Veliko veè pozornosti je bilo usmerjene na pihala in trobila, saj so s tem
eleli vzbuditi zanimanje za uèenje tovrstnih inštrumentov, ki jih je zmeraj primanjkovalo
v godbi na pihala ali v orkestru. V posebej velike in odmevne dogodke so namreè
pritegnili najboljše gojence glasbene šole. Kapelnik Heribert Svetel je tovrstne koncertne
dogodke uvodoma pospremil še z nagovorom, kjer je podal nekatere splošne misli in
nasvete o gojitvi študija pihal in trobil. Bil je eden redkih pri nas, ki je uspel organizirati in
uspešno voditi pouk pihal in trobil, s èimer je vplival na višji nivo godbenega igranja
društva.
Nadalje so prispevki o slovenski in tuji glasbeni zgodovini, usklajeni z zaèrtano uredniško
vizijo. Svetel se je ivo zavzemal za domaèo glasbeno ustvarjalnost in tako pri uèencih
razvijal zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti, o èemer pravi: »Ako slu imo
umetnosti, se ne strašimo rtev, ne stojimo brezbri no ob strani kulturnega prizadevanja
drugih, marveè se zavedajmo, da smo èlani tistega udejstvovanja, ki tvori v svoji
skupnosti narodno kulturo.«.21 e v uvodni številki beremo o Gallusu22 in novi komorni
skladbi Saše Šantla (1883–1945),23 èigar glasbeni portret24 je sledil v naslednji številki.
Predstavljeni so še drugi slovenski skladatelji aktualnega èasa, med njimi Emil Hochreiter
(1871–1938),25 Emil Adamiè (1877–1936),26 Anton Lajovic (1878–1960)27 in nekrolog
dr. Gojmirju Kreku (1875–1942).28 Ob domaèi glasbeni dedišèini je gojence seznanjal z
evropsko glasbeno zapušèino. Med predstavljenimi skladatelji sta baroèna mojstra,
Antonio Vivaldi (1678–1741)29 in Jean Philippe Rameau (1683–1764),30 oèe klavirske
glasbe, Muzio Clementi (1752–1832),31 virtuoz – violinist, Giovanni Battista Viotti
(1755–1824)32, in pianist, Carl Czerny (1791–1857).33 Opombe drobnega teksta prinašajo
18 Heribert Svetel, »Razvoj, ustroj in pomen klavirja.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 2, november 1939, str. 9.
19 Carl Czerny, »Pisma o klavirskem pouku Carla Czernyja«, prev. Heribert Svetel. V: Mlada Sloga, let. 4,
št. 3, marec 1942, str. 23–24.
20 Heribert Svetel, »Nekaj o gibih roke v klavirski igri.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november
1942, str. 4–7; let. 5, št. 3/4, januar, marec 1943, str. 17–20.
21 Iz poroèila zborovodja in kapelnika H. Svetela. V: Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga
1919–1929, str. 27. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1929.
22 Heribert Svetel, »Gallus.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september 1938, str. 4–5.
23 Heribert Svetel, »Saša Šantel – klavirski trio.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september 1938, str. 6.
24 Heribert Svetel, »Saša Šantel – slovenski skladatelj.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939,
str. 19–20.
25 Heriber Svetel, »Slovenski skladatelji.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939, str. 23.
26 Prav tam.
27 Prav tam.
28 Heriber Svetel, »Dr. Gojmir Krek.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november 1943, str. 12.
29 Heribert Svetel, »Antonio Vivaldi – skladatelj koncertov za gosli.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2,
september, november 1942, str. 3–4.
30 Heribert Svetel, »Jean Philippe Rameau.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november 1942,
str. 8–9.
31 Heribert Svetel, »Muzio Clementi.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 3/4, januar, marec 1943, str. 17.
32 Heribert Svetel, »Giovanni Battista Viotti.« V: Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943,
str. 8–9.
33 Heribert Svetel, »Karol Czerny: Pisma o klavirskem pouku (èetrto pismo).« V: Mlada Sloga, let. 4, št. 3,
marec 1942, str. 23.
173
Osnove glasbenega jezika je v nadaljevanju nadgradil s prispevki, ki obravnavajo
posamezna glasbila razliènih inštrumentalnih skupin. Beremo lahko o razvoju, ustroju in
pomenu klavirja,18 o klavirskem pouku Carla Czernyja19 ter o gibih roke v klavirski igri,20
kjer Svetel kot uèitelj klavirja podaja nasvete o kulturi udarca in o mo nostih izboljšanja
izvajalske tehnike. Klavir je bil tudi sicer najbolj priljubljeno in najbolj razširjeno glasbilo
na Slogini šoli. Veliko veè pozornosti je bilo usmerjene na pihala in trobila, saj so s tem
eleli vzbuditi zanimanje za uèenje tovrstnih inštrumentov, ki jih je zmeraj primanjkovalo
v godbi na pihala ali v orkestru. V posebej velike in odmevne dogodke so namreè
pritegnili najboljše gojence glasbene šole. Kapelnik Heribert Svetel je tovrstne koncertne
dogodke uvodoma pospremil še z nagovorom, kjer je podal nekatere splošne misli in
nasvete o gojitvi študija pihal in trobil. Bil je eden redkih pri nas, ki je uspel organizirati in
uspešno voditi pouk pihal in trobil, s èimer je vplival na višji nivo godbenega igranja
društva.
Nadalje so prispevki o slovenski in tuji glasbeni zgodovini, usklajeni z zaèrtano uredniško
vizijo. Svetel se je ivo zavzemal za domaèo glasbeno ustvarjalnost in tako pri uèencih
razvijal zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti, o èemer pravi: »Ako slu imo
umetnosti, se ne strašimo rtev, ne stojimo brezbri no ob strani kulturnega prizadevanja
drugih, marveè se zavedajmo, da smo èlani tistega udejstvovanja, ki tvori v svoji
skupnosti narodno kulturo.«.21 e v uvodni številki beremo o Gallusu22 in novi komorni
skladbi Saše Šantla (1883–1945),23 èigar glasbeni portret24 je sledil v naslednji številki.
Predstavljeni so še drugi slovenski skladatelji aktualnega èasa, med njimi Emil Hochreiter
(1871–1938),25 Emil Adamiè (1877–1936),26 Anton Lajovic (1878–1960)27 in nekrolog
dr. Gojmirju Kreku (1875–1942).28 Ob domaèi glasbeni dedišèini je gojence seznanjal z
evropsko glasbeno zapušèino. Med predstavljenimi skladatelji sta baroèna mojstra,
Antonio Vivaldi (1678–1741)29 in Jean Philippe Rameau (1683–1764),30 oèe klavirske
glasbe, Muzio Clementi (1752–1832),31 virtuoz – violinist, Giovanni Battista Viotti
(1755–1824)32, in pianist, Carl Czerny (1791–1857).33 Opombe drobnega teksta prinašajo
18 Heribert Svetel, »Razvoj, ustroj in pomen klavirja.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 2, november 1939, str. 9.
19 Carl Czerny, »Pisma o klavirskem pouku Carla Czernyja«, prev. Heribert Svetel. V: Mlada Sloga, let. 4,
št. 3, marec 1942, str. 23–24.
20 Heribert Svetel, »Nekaj o gibih roke v klavirski igri.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november
1942, str. 4–7; let. 5, št. 3/4, januar, marec 1943, str. 17–20.
21 Iz poroèila zborovodja in kapelnika H. Svetela. V: Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga
1919–1929, str. 27. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1929.
22 Heribert Svetel, »Gallus.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september 1938, str. 4–5.
23 Heribert Svetel, »Saša Šantel – klavirski trio.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 1, september 1938, str. 6.
24 Heribert Svetel, »Saša Šantel – slovenski skladatelj.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939,
str. 19–20.
25 Heriber Svetel, »Slovenski skladatelji.« V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar 1939, str. 23.
26 Prav tam.
27 Prav tam.
28 Heriber Svetel, »Dr. Gojmir Krek.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november 1943, str. 12.
29 Heribert Svetel, »Antonio Vivaldi – skladatelj koncertov za gosli.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2,
september, november 1942, str. 3–4.
30 Heribert Svetel, »Jean Philippe Rameau.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 1/2, september, november 1942,
str. 8–9.
31 Heribert Svetel, »Muzio Clementi.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 3/4, januar, marec 1943, str. 17.
32 Heribert Svetel, »Giovanni Battista Viotti.« V: Mlada Sloga, let. 6, št. 1/2, september, november 1943,
str. 8–9.
33 Heribert Svetel, »Karol Czerny: Pisma o klavirskem pouku (èetrto pismo).« V: Mlada Sloga, let. 4, št. 3,
marec 1942, str. 23.
173
