Page 178 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 178
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
starši. Uèencem namenja prispevke s priporoèili o vadenju, ravnanju in negi
inštrumentov, posebno pihal, ter o pripravi in vedenju na nastopih, kar naj bi mladim
glasbenikom pripomoglo h kvaliteti glasbenega udejstvovanja.44
Kot avtorji èlankov se poleg urednika Svetela predstavljajo še nekateri uèitelji glasbene
šole Sloga, med njimi Peter Bitenc (1903–?) kot avtor èlanka o fiziologiji petja in o
pihalih. Prispevek je izšel v veè delih oziroma nadaljevanjih in predstavlja povzetek
njegovega predavanja na Slogini šoli.45 Bil je eden izmed ustanovnih èlanov Narodnega
eleznièarskega glasbenega društva Sloga, njegov uèitelj glasbene teorije ter vodja
otroškega in mladinskega zbora. Bil je oèe Janeza Bitenca (1925–2005), avtorja številnih
otroških pesmi in glasbenih pravljic, ki so postale stalni repertoar otroških pevskih
zborov. Peter Bitenc je bil vešè violinist, ki se je glasbeno izobra eval na ljubljanskem
konservatoriju,46 a glasbenega šolanja ni zakljuèil, saj si njegova dru ina tega ni mogla
privošèiti.47 Zaposlil se je na elezniški direkciji in soèasno deloval kot pedagog na
glasbeni šoli društva Sloga.48 Pianistka in klavirska pedagoginja Irma Hladnik
(1897–1978) je v glasilu objavila èlanek z naslovom Nekaj odlomkov iz èeške glasbe.49
Glasbeno izobrazbo si je pridobila v Pragi, kar ji je bilo omogoèeno kot potomki znane
dru ine pivovarnarjev in gostilnièarjev Mayr. Na tujem se je izobrazil tudi Slogin uèitelj
kitare, Stanko Prek (1915–1999). Na Dr avni akademiji za glasbeno umetnost v Münchnu
je leta 1941 diplomiral iz kitare, med drugo svetovno vojno je v Ljubljani na Glasbeni
akademiji študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu.
Velja za pionirja klasiène kitare na Slovenskem, s katero je koncertiral doma in v tujini.
Svojo široko predanost glasbi je izkazoval še s pisanjem didaktiènih zbirk za pouk kitare
in èlankov, ki se navezujejo na podroèje kitarske igre.50 V Mladi Slogi beremo njegov
prispevek Kitara in lutnja51 ter Dobra glasba – najboljši vzgojitelj.52 Dirigent,
inštrumentalist in skladatelj, Filip Bernard (1896–1984), poklicno elezostrugar, se je
glasbeno šolal na ljubljanskem konservatoriju.53 S pedagoškim delom je prièel kot uèitelj
pihal na šoli Glasbene matice na Ptuju (1931–1936)54 in med letoma 1938 in 1940
pouèeval flavto na društveni glasbeni šoli Sloga v Ljubljani. Pedagoški poklic je nato
opustil in med vojno deloval kot flavtist orkestra ljubljanske Opere. Leta 1945 je v
Mariboru sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališèa oziroma Opere, leta
1948 pa se je vrnil v Ljubljano ter deloval v Slovenski filharmoniji, kot dirigent pa v
radijskem orkestru (do 1951).55 Filip Bernard je s èlankom v šolskem glasilu ozavešèal
44 Heribert Svetel, »Deset zapovedi za gojence, kadar nastopajo.« V: Mlada Sloga, let.2, št. 1, september
1939, str. 8.
45 Predavanje je bilo 3. aprila 1938 v prostorih glasbene šole Sloga. V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar
1939, str. 20–22.
46 Darja Koter, »Bitenc, Janez (1925–2005).« Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi1018510/#novi-slovenski-biografski-leksikon (dostopno 25. 10. 2019).
47 Janez Bitenc, Nona, spomini na otroška leta (Ljubljana: Sanje, 2003), str. 16.
48 Peter Bitenc je naveden kot ravnatelj Glasbene šole Kamnik med letoma 1952 in 1956.
49 Mlada Sloga, let. 1, št. 4, maj 1939, str. 28–32.
50 »Stanko Prek.« https://alchetron.com/Stanko-Prek (dostopno 24. 10. 2019).
51 Stanko Prek, »Kitara in lutnja.« V: Mlada Sloga, let. 3, št. 4/5, april, junij 1941, str. 28–29.
52 Stanko Prek, »Dobra glasba najboljši vzgojitelj.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 5/6, maj, junij 1943,
str. 25–27.
53 »Filip Bernard.« http://www.gorenjci.si/osebe/bernard-filip/105/ (dostopno 26. 10. 2019).
54 »Filip Bernard.« http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=267 (dostopno 26. 10. 2019).
55 »Filip Bernard.« http://www.gorenjci.si/osebe/bernard-filip/105/ (dostopno 26. 10. 2019).
176
starši. Uèencem namenja prispevke s priporoèili o vadenju, ravnanju in negi
inštrumentov, posebno pihal, ter o pripravi in vedenju na nastopih, kar naj bi mladim
glasbenikom pripomoglo h kvaliteti glasbenega udejstvovanja.44
Kot avtorji èlankov se poleg urednika Svetela predstavljajo še nekateri uèitelji glasbene
šole Sloga, med njimi Peter Bitenc (1903–?) kot avtor èlanka o fiziologiji petja in o
pihalih. Prispevek je izšel v veè delih oziroma nadaljevanjih in predstavlja povzetek
njegovega predavanja na Slogini šoli.45 Bil je eden izmed ustanovnih èlanov Narodnega
eleznièarskega glasbenega društva Sloga, njegov uèitelj glasbene teorije ter vodja
otroškega in mladinskega zbora. Bil je oèe Janeza Bitenca (1925–2005), avtorja številnih
otroških pesmi in glasbenih pravljic, ki so postale stalni repertoar otroških pevskih
zborov. Peter Bitenc je bil vešè violinist, ki se je glasbeno izobra eval na ljubljanskem
konservatoriju,46 a glasbenega šolanja ni zakljuèil, saj si njegova dru ina tega ni mogla
privošèiti.47 Zaposlil se je na elezniški direkciji in soèasno deloval kot pedagog na
glasbeni šoli društva Sloga.48 Pianistka in klavirska pedagoginja Irma Hladnik
(1897–1978) je v glasilu objavila èlanek z naslovom Nekaj odlomkov iz èeške glasbe.49
Glasbeno izobrazbo si je pridobila v Pragi, kar ji je bilo omogoèeno kot potomki znane
dru ine pivovarnarjev in gostilnièarjev Mayr. Na tujem se je izobrazil tudi Slogin uèitelj
kitare, Stanko Prek (1915–1999). Na Dr avni akademiji za glasbeno umetnost v Münchnu
je leta 1941 diplomiral iz kitare, med drugo svetovno vojno je v Ljubljani na Glasbeni
akademiji študiral kompozicijo in leta 1944 diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu.
Velja za pionirja klasiène kitare na Slovenskem, s katero je koncertiral doma in v tujini.
Svojo široko predanost glasbi je izkazoval še s pisanjem didaktiènih zbirk za pouk kitare
in èlankov, ki se navezujejo na podroèje kitarske igre.50 V Mladi Slogi beremo njegov
prispevek Kitara in lutnja51 ter Dobra glasba – najboljši vzgojitelj.52 Dirigent,
inštrumentalist in skladatelj, Filip Bernard (1896–1984), poklicno elezostrugar, se je
glasbeno šolal na ljubljanskem konservatoriju.53 S pedagoškim delom je prièel kot uèitelj
pihal na šoli Glasbene matice na Ptuju (1931–1936)54 in med letoma 1938 in 1940
pouèeval flavto na društveni glasbeni šoli Sloga v Ljubljani. Pedagoški poklic je nato
opustil in med vojno deloval kot flavtist orkestra ljubljanske Opere. Leta 1945 je v
Mariboru sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega narodnega gledališèa oziroma Opere, leta
1948 pa se je vrnil v Ljubljano ter deloval v Slovenski filharmoniji, kot dirigent pa v
radijskem orkestru (do 1951).55 Filip Bernard je s èlankom v šolskem glasilu ozavešèal
44 Heribert Svetel, »Deset zapovedi za gojence, kadar nastopajo.« V: Mlada Sloga, let.2, št. 1, september
1939, str. 8.
45 Predavanje je bilo 3. aprila 1938 v prostorih glasbene šole Sloga. V: Mlada Sloga, let. 1, št. 3, februar
1939, str. 20–22.
46 Darja Koter, »Bitenc, Janez (1925–2005).« Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi1018510/#novi-slovenski-biografski-leksikon (dostopno 25. 10. 2019).
47 Janez Bitenc, Nona, spomini na otroška leta (Ljubljana: Sanje, 2003), str. 16.
48 Peter Bitenc je naveden kot ravnatelj Glasbene šole Kamnik med letoma 1952 in 1956.
49 Mlada Sloga, let. 1, št. 4, maj 1939, str. 28–32.
50 »Stanko Prek.« https://alchetron.com/Stanko-Prek (dostopno 24. 10. 2019).
51 Stanko Prek, »Kitara in lutnja.« V: Mlada Sloga, let. 3, št. 4/5, april, junij 1941, str. 28–29.
52 Stanko Prek, »Dobra glasba najboljši vzgojitelj.« V: Mlada Sloga, let. 5, št. 5/6, maj, junij 1943,
str. 25–27.
53 »Filip Bernard.« http://www.gorenjci.si/osebe/bernard-filip/105/ (dostopno 26. 10. 2019).
54 »Filip Bernard.« http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=267 (dostopno 26. 10. 2019).
55 »Filip Bernard.« http://www.gorenjci.si/osebe/bernard-filip/105/ (dostopno 26. 10. 2019).
176
