Page 103 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 103
glasbene migr acije na slovenskem v 17. in 18. stoletju

zato vključeni v zbirko, vendar pa ne bodo vključeni v nadaljnjo raziskavo
in ne bodo vplivali na predstavljeno statistiko.

Razprava se bo zato v nadaljevanju osredotočila zgolj na osebe, ki so
delovale na današnjem slovenskem ozemlju; torej na 573 potujočih glasbe-
nikov, med katerimi so na današnje slovensko ozemlje priseljeni in iz njega
izseljeni glasbeniki. Tudi tisti, ki jih zaradi pomanjkljivih podatkov ali dru-
gih tehničnih in vsebinskih ovir ne moremo zanesljivo uvrstiti med imig-
rantske ali emigrantske glasbenike.

Skupino neopredeljenih popotnikov tvori 151 predvsem ljubiteljskih
glasbenikov, ki jih glede na njihov poklic oz. status lahko razvrstimo med:

1. gojence graškega Ferdinandeuma in
2. frančiškane.

Najštevilčnejša skupina so bili gojenci graškega Ferdinandeuma. Fer-
dinandeum je bila jezuitska ustanova, ki je študentom in dijakom v Gradcu
omogočala brezplačno bivanje, pod pogojem, da so se kot pevci ali inštru-
mentalisti glasbeno udejstvovali v jezuitski cerkvi.4 V ohranjenem rokopi-
su, vpisni knjigi, kamor so jezuiti vpisali nove člane Ferdinandeuma, je za-
beleženo predvsem, kdaj so zapustili ozemlje današnje Slovenije in odšli v
Graz, koliko časa so se v Gradcu šolali in s čim so se kot glasbeniki v tem
času ukvarjali.5 Zelo redko vir poroča o njihovi nadaljnji poti po zaključe-
nem šolanju.

Primer tovrstne migracije je ferdinandist Johann Killer (Joannes Kil-
ler), ki se je rodil v Ljubljani leta 1638 oz. 1639. Leta 1658 je postal gojenec
graškega Ferdinandeuma, kjer se je izobraževal tudi kot pozavnist.6 Po-
manjkanje podatkov o njegovi nadaljnji poti nam onemogoča, da bi ga lah-
ko uvrstili med trajno izseljene glasbenike; morda se je po zaključenem šo-
lanju vrnil na ozemlje današnje Slovenije, morda pa je svoje delo nadaljeval
v katerem od mest izven slovenskih meja.

4 Primož Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, Muzikološki
zbornik, 1/1 (1965): 21.

5 Catalogus alumnorum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 suscep-
torum et dimissorum. Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz. Hellmut Fe-
derhofer, »Zur Musikpflege der Jesuiten in Graz im 17. Jahrhundert«, v Musik und
Geschichte: Aufsätze aus nichtmusikalischen Zeitschriften, Hellmut Federhofer, ur.
(Zürich: Georg Olms Verlag, 1996), 90, 91.

6 Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, 28. Catalogus alumnorum
Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimissorum.
Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz.

101
   98   99   100   101   102   103   104   105   106   107   108