Page 104 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 104
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
Odprto je tudi vprašanje koncepta migracij; gojenci so namreč poto-
vali zgolj do Gradca, ki je nekdaj pripadal isti politični enoti kot današnje
slovensko ozemlje, vojvodini Štajerski. Če bi torej upoštevali zgodovinske
politične meje, gojencev Ferdinandeuma ne bi mogli uvrstiti med migran-
te. Tovrstna potovanja bi lahko razumeli zgolj kot nekakšne meddeželne
migracije; torej bi med popotnike lahko uvrstili zgolj tiste, ki so v Graz, na
Štajersko, pripotovali iz sosednje dežele Kranjske.
Vprašanje migracij se pojavlja tudi pri frančiškanskih glasbenikih,
ki so pripadali različnim samostanom znotraj Frančiškanske province sv.
Križa. Ta je zajemala frančiškanske samostane na današnjem slovenskem
in hrvaškem ozemlju. V 18. stoletju, za časa Jožefa II., je razpadla na No-
tranjeavstrijsko provinco sv. Križa, s središčem v Ljubljani, ki so ji bili pri-
ključeni še nekateri avstrijski samostani in Primorsko provinco sv. Križa
s središčem v Karlovcu.7 Samostani posamezne province so bili med se-
boj povezani, kar potrjuje tudi dejstvo, da so samostanski bratje pogosto
prehajali iz enega v drug samostan. Frančiškansko provinco bi tako lahko
razumeli kot samostojno enoto, s svojo lastno ureditvijo, zaradi česar no-
tranje selitve frančiškanskih bratov ne bi sodile med migracije, tudi če so
se selili iz samostanov na današnjem Hrvaškem, v samostane na ozemlju
današnje Slovenije. Med migrante bi tako lahko šteli zgolj frančiškane, ki so
se selili v 18. stoletju, torej za časa Jožefa II., ko je bila prvotna Provinca Hr-
vaške in Kranjske razdeljena na Notranjeavstrijsko (samostani na ozemlju
današnje Slovenije) in Primorsko provinco (samostani na ozemlju današnje
Hrvaške).
Pri obravnavi frančiškanskih glasbenikov se pojavlja tudi težava pri
definiranju posameznih selitev bodisi kot imigracij ali emigracij. Zaradi
prepogostega preseljevanja in prečkanja meja ter kratkotrajnega bivanja v
posameznih samostanih, je frančiškanske brate težko opredeliti zgolj kot
priseljene ali izseljene glasbenike.
Za ponazoritev vzemimo dva frančiškanska glasbenika; prvega roje-
nega na ozemlju današnje Slovenije in drugega rojenega na ozemlju današ-
nje Hrvaške.
Ivan Đuro Konstancija Guttmann (Maribor 1730 – Sigetvár 1766) je kot
frančiškanski organist, pevec in učitelj pogosto potoval. Njegova poklic-
7 Jože Škofljanec, »Red manjših bratov (O.F.M.) in province sv. Križa«, v Frančiškani v
Ljubljani: samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja, Silvin Krajnc, ur. (Lju-
bljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 2000), 46–49, 52, 56.
102
Odprto je tudi vprašanje koncepta migracij; gojenci so namreč poto-
vali zgolj do Gradca, ki je nekdaj pripadal isti politični enoti kot današnje
slovensko ozemlje, vojvodini Štajerski. Če bi torej upoštevali zgodovinske
politične meje, gojencev Ferdinandeuma ne bi mogli uvrstiti med migran-
te. Tovrstna potovanja bi lahko razumeli zgolj kot nekakšne meddeželne
migracije; torej bi med popotnike lahko uvrstili zgolj tiste, ki so v Graz, na
Štajersko, pripotovali iz sosednje dežele Kranjske.
Vprašanje migracij se pojavlja tudi pri frančiškanskih glasbenikih,
ki so pripadali različnim samostanom znotraj Frančiškanske province sv.
Križa. Ta je zajemala frančiškanske samostane na današnjem slovenskem
in hrvaškem ozemlju. V 18. stoletju, za časa Jožefa II., je razpadla na No-
tranjeavstrijsko provinco sv. Križa, s središčem v Ljubljani, ki so ji bili pri-
ključeni še nekateri avstrijski samostani in Primorsko provinco sv. Križa
s središčem v Karlovcu.7 Samostani posamezne province so bili med se-
boj povezani, kar potrjuje tudi dejstvo, da so samostanski bratje pogosto
prehajali iz enega v drug samostan. Frančiškansko provinco bi tako lahko
razumeli kot samostojno enoto, s svojo lastno ureditvijo, zaradi česar no-
tranje selitve frančiškanskih bratov ne bi sodile med migracije, tudi če so
se selili iz samostanov na današnjem Hrvaškem, v samostane na ozemlju
današnje Slovenije. Med migrante bi tako lahko šteli zgolj frančiškane, ki so
se selili v 18. stoletju, torej za časa Jožefa II., ko je bila prvotna Provinca Hr-
vaške in Kranjske razdeljena na Notranjeavstrijsko (samostani na ozemlju
današnje Slovenije) in Primorsko provinco (samostani na ozemlju današnje
Hrvaške).
Pri obravnavi frančiškanskih glasbenikov se pojavlja tudi težava pri
definiranju posameznih selitev bodisi kot imigracij ali emigracij. Zaradi
prepogostega preseljevanja in prečkanja meja ter kratkotrajnega bivanja v
posameznih samostanih, je frančiškanske brate težko opredeliti zgolj kot
priseljene ali izseljene glasbenike.
Za ponazoritev vzemimo dva frančiškanska glasbenika; prvega roje-
nega na ozemlju današnje Slovenije in drugega rojenega na ozemlju današ-
nje Hrvaške.
Ivan Đuro Konstancija Guttmann (Maribor 1730 – Sigetvár 1766) je kot
frančiškanski organist, pevec in učitelj pogosto potoval. Njegova poklic-
7 Jože Škofljanec, »Red manjših bratov (O.F.M.) in province sv. Križa«, v Frančiškani v
Ljubljani: samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja, Silvin Krajnc, ur. (Lju-
bljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja v Ljubljani, 2000), 46–49, 52, 56.
102
