Page 105 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 105
glasbene migr acije na slovenskem v 17. in 18. stoletju
na pot je bila razpeta med mesti Ormož, Zagreb, Čakovec in Križevci.8 Ker
je v teh mestih bival le za obdobje enega do dveh let in se je vanje pogosto
tudi vračal in s tem večkrat prečkal današnjo slovensko–hrvaško mejo, ga
ne moremo točno opredeliti kot trajno ali začasno izseljenega glasbenika.
Prav tako je frančiškanski zborovodja Ludovik Udalricus Furlan oz.
Forlan (Trsat 1684 – Trsat 1749) večkrat za krajše obdobje pripotoval v sa-
mostane na ozemlju današnje Slovenije (Novo mesto, Ljubljana, Nazarje).9
Zaradi nenehnega preseljevanja in prečkanja današnje slovensko–hrvaške
meje ga ne moremo umestiti med začasno ali trajno priseljene glasbenike.
Kljub predstavljenim pomislekom pa so frančiškanski glasbeniki in
gojenci graškega Ferdinandeuma uvrščeni med popotnike, saj se razpra-
va omejuje izključno na ozemlje današnje Slovenije. Obravnava ga kot eno-
vit prostor z lastno zgodovino, v katero sodi vse, kar se je v preteklosti na
tem ozemlju dogajalo, ne glede na to katerim enotam je nekoč pripadalo.
Zato so vsakršni prehodi njenih današnjih meja, označeni kot migracije in
vsi glasbeniki, ki so iz ozemlja današnje Slovenije potovali v mesta, ki da-
nes pripadajo sosednjim državam, nekoč pa so bila del iste politične enote,
šteti med migrantske glasbenike.
Če skupini 573 glasbenikov odštejemo skupino 151 frančiškanov in fer-
dinandistov, ostane 423 glasbenikov. Viri slednjih so dovolj zgovorni, da
omogočajo izdelavo širše podobe migracij na današnjem slovenskem oze-
mlju.
Iz grafa št. 1 je razvidno, da je bilo priseljevanja na Slovensko za dob-
re tri četrtine več kot izseljevanja iz ozemlja današnje Slovenije. Prikaza-
no dejstvo moramo zaradi široko opredeljenega pojma migracij podrobne-
je razčleniti in analizirati ter ugotoviti kakšne vrste so najdene migracije in
kdo so potujoči glasbeniki. Pridobljene ugotovitve bodo namreč izostrile
sliko migracijske pestrosti na današnjem Slovenskem.
8 Peter Antun Kinderić, Franjevci uz orgulje (Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih
glazbenika, 2006), 84. Matricula Provinciae S. Ladislai Regis. Archives of the Prov-
ince of St. Cyril and Methodius Zagreb. Paškal Alojzije Cvekan in Zdravko Blaže-
kovič, »Directory of organists, cantors, and organ builders in the Provincia Santi La-
dislai Regis (1661–1899) Northern Croatia«, delovni članek (1990): 5, http://www.
academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_
in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
9 Peter Antun Kinderić, Franjevci uz orgulje, 99.
103
na pot je bila razpeta med mesti Ormož, Zagreb, Čakovec in Križevci.8 Ker
je v teh mestih bival le za obdobje enega do dveh let in se je vanje pogosto
tudi vračal in s tem večkrat prečkal današnjo slovensko–hrvaško mejo, ga
ne moremo točno opredeliti kot trajno ali začasno izseljenega glasbenika.
Prav tako je frančiškanski zborovodja Ludovik Udalricus Furlan oz.
Forlan (Trsat 1684 – Trsat 1749) večkrat za krajše obdobje pripotoval v sa-
mostane na ozemlju današnje Slovenije (Novo mesto, Ljubljana, Nazarje).9
Zaradi nenehnega preseljevanja in prečkanja današnje slovensko–hrvaške
meje ga ne moremo umestiti med začasno ali trajno priseljene glasbenike.
Kljub predstavljenim pomislekom pa so frančiškanski glasbeniki in
gojenci graškega Ferdinandeuma uvrščeni med popotnike, saj se razpra-
va omejuje izključno na ozemlje današnje Slovenije. Obravnava ga kot eno-
vit prostor z lastno zgodovino, v katero sodi vse, kar se je v preteklosti na
tem ozemlju dogajalo, ne glede na to katerim enotam je nekoč pripadalo.
Zato so vsakršni prehodi njenih današnjih meja, označeni kot migracije in
vsi glasbeniki, ki so iz ozemlja današnje Slovenije potovali v mesta, ki da-
nes pripadajo sosednjim državam, nekoč pa so bila del iste politične enote,
šteti med migrantske glasbenike.
Če skupini 573 glasbenikov odštejemo skupino 151 frančiškanov in fer-
dinandistov, ostane 423 glasbenikov. Viri slednjih so dovolj zgovorni, da
omogočajo izdelavo širše podobe migracij na današnjem slovenskem oze-
mlju.
Iz grafa št. 1 je razvidno, da je bilo priseljevanja na Slovensko za dob-
re tri četrtine več kot izseljevanja iz ozemlja današnje Slovenije. Prikaza-
no dejstvo moramo zaradi široko opredeljenega pojma migracij podrobne-
je razčleniti in analizirati ter ugotoviti kakšne vrste so najdene migracije in
kdo so potujoči glasbeniki. Pridobljene ugotovitve bodo namreč izostrile
sliko migracijske pestrosti na današnjem Slovenskem.
8 Peter Antun Kinderić, Franjevci uz orgulje (Krapina: Hrvatsko društvo crkvenih
glazbenika, 2006), 84. Matricula Provinciae S. Ladislai Regis. Archives of the Prov-
ince of St. Cyril and Methodius Zagreb. Paškal Alojzije Cvekan in Zdravko Blaže-
kovič, »Directory of organists, cantors, and organ builders in the Provincia Santi La-
dislai Regis (1661–1899) Northern Croatia«, delovni članek (1990): 5, http://www.
academia.edu/17246416/Directory_of_Organists_Cantors_and_Organ_Builders_
in_the_Provincia_Sancti_Ladislai_Regis_1661_1899_Northern_Croatia.
9 Peter Antun Kinderić, Franjevci uz orgulje, 99.
103
