Page 109 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 109
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 109
Rezultati mer učinkovitosti, ocenjenih s pomočjo metode DEA, ka-
žejo, da se večina splošnih bolnišnic nahaja na mejni funkciji ali v njeni
neposredni bližini. Skladno s tem sta znotraj opazovanega obdobja vsako
leto popolnoma učinkoviti običajno dve slovenski splošni bolnišnici. Re-
zultati tako niso popolnoma v skladu z merami učinkovitosti, izračuna-
nimi na podlagi metode SFA. Pri metodi SFA namreč nobena izmed opa-
zovanih splošnih bolnišnic ni popolnoma učinkovita oziroma ne dosega
mere učinkovitosti 1, kar pomeni, da nobena splošna bolnišnica ne laži
na stohastični mejni funkciji. To je posledica razlik v načinu definiranja
mejne funkcije znotraj obeh metod. V metodi DEA se namreč dejanska
opazovanja uporabijo za določitev ovojnice podatkov, kar pomeni, da bo
vedno vsaj ena splošna bolnišnica ležala na mejni funkciji. V tem primeru
se torej ne moremo izogniti dejstvu, da bo najmanj ena splošna bolnišni-
ca ocenjena kot popolnoma učinkovita oziroma z mero učinkovitosti 1. V
metodi SFA pa opazovanja služijo zgolj kot pomoč pri definiranju stoha-
stične mejne funkcije.
Med rezultati, ocenjenimi s pomočjo metode SFA in metode DEA,
obstaja še ena pomembna razlika. Mere učinkovitosti znotraj metode
DEA bistveno bolj variirajo glede na mere učinkovitosti, ocenjene s po-
močjo metode SFA. Slednja namreč omogoča oceno stohastične napake,
ki ponazarja metodološke napake, kamor uvrščamo napačno izbiro funk-
cijske oblike, vpliv spremenljivke, ki smo jo nenamerno izpustili, napake
v podatkih, okoljske dejavnike in podobno. Skladno s tem imajo rezul-
tati, ki smo jih dobili s pomočjo metode DEA, večjo variabilnost glede
na rezultate, pridobljene s pomočjo metode SFA. Kot smo že povedali, je
znotraj metode SFA v merah neučinkovitosti izključena neučinkovitost,
ki je posledica slučajne napake oziroma belega šuma.
Sta pa obe metodi pokazali približno enake trende naraščanja in pa-
danja mer učinkovitosti v posameznih letih. Količniki ekonomske učin-
kovitosti, izračunani z metodo SFA, v prvih šestih letih opazovanja v
povprečju naraščajo, in tako v letu 2010 zavzamejo vrednost 0,661, kar
pomeni, da so na ravni 66,1 odstotka učinkovitosti učinkovitih splošnih
bolnišnic. Podobno velja za količnike ekonomske učinkovitosti, izraču-
nane z metodo DEA, ki v prvih šestih letih opazovanja v povprečju na-
raščajo, pri čemer v letu 2010 dosežejo vrednost 0,735, torej so v tem letu
na ravni 73,5 odstotka povprečne učinkovitosti učinkovitih splošnih bol-
nišnic. V naslednjih dveh letih mere ekonomske učinkovitosti, izračuna-
ne z metodo SFA, v povprečju padajo, v letu 2013 pa se ponovno povišajo
in tako dosežejo najvišjo vrednost, ki znaša 0,667. V letu 2014 se količniki
ekonomske učinkovitosti praktično ne spremenijo, kar pomeni, da osta-
Rezultati mer učinkovitosti, ocenjenih s pomočjo metode DEA, ka-
žejo, da se večina splošnih bolnišnic nahaja na mejni funkciji ali v njeni
neposredni bližini. Skladno s tem sta znotraj opazovanega obdobja vsako
leto popolnoma učinkoviti običajno dve slovenski splošni bolnišnici. Re-
zultati tako niso popolnoma v skladu z merami učinkovitosti, izračuna-
nimi na podlagi metode SFA. Pri metodi SFA namreč nobena izmed opa-
zovanih splošnih bolnišnic ni popolnoma učinkovita oziroma ne dosega
mere učinkovitosti 1, kar pomeni, da nobena splošna bolnišnica ne laži
na stohastični mejni funkciji. To je posledica razlik v načinu definiranja
mejne funkcije znotraj obeh metod. V metodi DEA se namreč dejanska
opazovanja uporabijo za določitev ovojnice podatkov, kar pomeni, da bo
vedno vsaj ena splošna bolnišnica ležala na mejni funkciji. V tem primeru
se torej ne moremo izogniti dejstvu, da bo najmanj ena splošna bolnišni-
ca ocenjena kot popolnoma učinkovita oziroma z mero učinkovitosti 1. V
metodi SFA pa opazovanja služijo zgolj kot pomoč pri definiranju stoha-
stične mejne funkcije.
Med rezultati, ocenjenimi s pomočjo metode SFA in metode DEA,
obstaja še ena pomembna razlika. Mere učinkovitosti znotraj metode
DEA bistveno bolj variirajo glede na mere učinkovitosti, ocenjene s po-
močjo metode SFA. Slednja namreč omogoča oceno stohastične napake,
ki ponazarja metodološke napake, kamor uvrščamo napačno izbiro funk-
cijske oblike, vpliv spremenljivke, ki smo jo nenamerno izpustili, napake
v podatkih, okoljske dejavnike in podobno. Skladno s tem imajo rezul-
tati, ki smo jih dobili s pomočjo metode DEA, večjo variabilnost glede
na rezultate, pridobljene s pomočjo metode SFA. Kot smo že povedali, je
znotraj metode SFA v merah neučinkovitosti izključena neučinkovitost,
ki je posledica slučajne napake oziroma belega šuma.
Sta pa obe metodi pokazali približno enake trende naraščanja in pa-
danja mer učinkovitosti v posameznih letih. Količniki ekonomske učin-
kovitosti, izračunani z metodo SFA, v prvih šestih letih opazovanja v
povprečju naraščajo, in tako v letu 2010 zavzamejo vrednost 0,661, kar
pomeni, da so na ravni 66,1 odstotka učinkovitosti učinkovitih splošnih
bolnišnic. Podobno velja za količnike ekonomske učinkovitosti, izraču-
nane z metodo DEA, ki v prvih šestih letih opazovanja v povprečju na-
raščajo, pri čemer v letu 2010 dosežejo vrednost 0,735, torej so v tem letu
na ravni 73,5 odstotka povprečne učinkovitosti učinkovitih splošnih bol-
nišnic. V naslednjih dveh letih mere ekonomske učinkovitosti, izračuna-
ne z metodo SFA, v povprečju padajo, v letu 2013 pa se ponovno povišajo
in tako dosežejo najvišjo vrednost, ki znaša 0,667. V letu 2014 se količniki
ekonomske učinkovitosti praktično ne spremenijo, kar pomeni, da osta-
