Page 107 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 107
koviti Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Celje in Univerzi-
tetni klinični Center Ljubljana, kar pomeni, da v vseh letih opazovanja
zavzamejo mero tehnične učinkovitosti 1. Takoj za njimi imata najvišjo
povprečno vrednost tehnične učinkovitosti Splošna bolnišnica Trbovlje
in Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki obe zavzameta vrednost 0,992.
Sledijo Splošna bolnišnica Jesenice, ki ima povprečno vrednost tehnične
učinkovitosti 0,985, Splošna bolnišnica Izola s povprečno mero tehnične
učinkovitosti 0,979 in Univerzitetni klinični center Maribor s povpreč-
nim količnikom tehnične učinkovitosti 0,970. Najnižjo vrednost tehnič-
ne učinkovitosti ima Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, pri kateri znaša
povprečna vrednost tehnične učinkovitosti 0,913. To pomeni, da bi mo-
rala Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, da bi dosegla tehnično učinkovi-
tost, v povprečju povečati obseg proizvedenih outputov za 8,7 odstotka
ob nespremenjenem obsegu proizvodnih dejavnikov. Podobna situacija je
pri Splošni bolnišnici Ptuj, ki je v primerjavi z ostalimi splošnimi bolni-
šnicami tehnično manj učinkovita. Njena povprečna vrednost tehnične
učinkovitosti znaša 0,921. V takem primeru bi morala Splošna bolnišni-
ca Ptuj povečati obseg proizvedenih outputov za 7,9 odstotka, če bi želela
poslovati na meji proizvodnih možnosti, kar bi pomenilo, da je tehnično
učinkovita splošna bolnišnica.
Primerjava rezultatov metode SFA in metode DEA
Rezultati merjenja učinkovitosti se razlikujejo glede na to, ali uporabi-
mo parametrično ali neparametrično oziroma deterministično tehniko
ocenjevanja učinkovitosti. Metoda SFA je najpogosteje uporabljena me-
toda prvega pristopa, metoda DEA pa je najpogosteje uporabljena meto-
da drugega pristopa. Pri tem SFA ocenjuje mere učinkovitosti na osnovi
ekonometričnega ocenjevanja stohastičnih mejnih funkcij, DEA pa oce-
njuje mere učinkovitosti na podlagi linearnega programiranja. Rezulta-
ti, pridobljeni na podlagi metode SFA, kažejo, da se povprečne mere eko-
nomske učinkovitosti splošnih bolnišnic v obdobju med letom 2005 in
letom 2014 gibljejo med 0,644 in 0,667, pri metodi DEA pa so povpreč-
ne mere ekonomske učinkovitosti v razponu med 0,641 in 0,778. Praktič-
no v vseh primerih so rezultati ocenjevanja mer učinkovitosti z metodo
SFA nižji od rezultatov ocenjevanja mer učinkovitosti z metodo DEA. To
pomeni, da so mere neučinkovitosti oziroma odmiki od meje proizvod-
ne in stroškovne funkcije znotraj metode SFA višji v primerjavi z metodo
DEA. Mere ekonomske učinkovitost splošnih bolnišnic, ocenjene z me-
todo SFA in metodo DEA, prikazujemo v preglednici 11.
koviti Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Celje in Univerzi-
tetni klinični Center Ljubljana, kar pomeni, da v vseh letih opazovanja
zavzamejo mero tehnične učinkovitosti 1. Takoj za njimi imata najvišjo
povprečno vrednost tehnične učinkovitosti Splošna bolnišnica Trbovlje
in Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki obe zavzameta vrednost 0,992.
Sledijo Splošna bolnišnica Jesenice, ki ima povprečno vrednost tehnične
učinkovitosti 0,985, Splošna bolnišnica Izola s povprečno mero tehnične
učinkovitosti 0,979 in Univerzitetni klinični center Maribor s povpreč-
nim količnikom tehnične učinkovitosti 0,970. Najnižjo vrednost tehnič-
ne učinkovitosti ima Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, pri kateri znaša
povprečna vrednost tehnične učinkovitosti 0,913. To pomeni, da bi mo-
rala Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, da bi dosegla tehnično učinkovi-
tost, v povprečju povečati obseg proizvedenih outputov za 8,7 odstotka
ob nespremenjenem obsegu proizvodnih dejavnikov. Podobna situacija je
pri Splošni bolnišnici Ptuj, ki je v primerjavi z ostalimi splošnimi bolni-
šnicami tehnično manj učinkovita. Njena povprečna vrednost tehnične
učinkovitosti znaša 0,921. V takem primeru bi morala Splošna bolnišni-
ca Ptuj povečati obseg proizvedenih outputov za 7,9 odstotka, če bi želela
poslovati na meji proizvodnih možnosti, kar bi pomenilo, da je tehnično
učinkovita splošna bolnišnica.
Primerjava rezultatov metode SFA in metode DEA
Rezultati merjenja učinkovitosti se razlikujejo glede na to, ali uporabi-
mo parametrično ali neparametrično oziroma deterministično tehniko
ocenjevanja učinkovitosti. Metoda SFA je najpogosteje uporabljena me-
toda prvega pristopa, metoda DEA pa je najpogosteje uporabljena meto-
da drugega pristopa. Pri tem SFA ocenjuje mere učinkovitosti na osnovi
ekonometričnega ocenjevanja stohastičnih mejnih funkcij, DEA pa oce-
njuje mere učinkovitosti na podlagi linearnega programiranja. Rezulta-
ti, pridobljeni na podlagi metode SFA, kažejo, da se povprečne mere eko-
nomske učinkovitosti splošnih bolnišnic v obdobju med letom 2005 in
letom 2014 gibljejo med 0,644 in 0,667, pri metodi DEA pa so povpreč-
ne mere ekonomske učinkovitosti v razponu med 0,641 in 0,778. Praktič-
no v vseh primerih so rezultati ocenjevanja mer učinkovitosti z metodo
SFA nižji od rezultatov ocenjevanja mer učinkovitosti z metodo DEA. To
pomeni, da so mere neučinkovitosti oziroma odmiki od meje proizvod-
ne in stroškovne funkcije znotraj metode SFA višji v primerjavi z metodo
DEA. Mere ekonomske učinkovitost splošnih bolnišnic, ocenjene z me-
todo SFA in metodo DEA, prikazujemo v preglednici 11.
