Page 108 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 108
ža slovenskih splošnih bolnišnic
Preglednica 11: Primerjava mer ekonomske učinkovitosti, ocenjene z metodo SFA in
metodo DEA
Leto Mere ekonomske učinkovitosti ocenjene z Mere ekonomske učinkovitosti ocenjene z
metodo SFA metodo DEA
2005 0,663 0,648
2006 0,651 0,641
2007 0,647 0,642
2008 0,644 0,699
2009 0,646 0,699
2010 0,661 0,735
2011 0,660 0,732
108 2012 0,661 0,697
0,667 0,680
2013
2014 0,665 0,778
Splošna raven ekonomske učinkovitosti pri metodi SFA je torej niž-
ja v primerjavi z metodo DEA v vseh desetih letih opazovanja. Ta rezul-
tat sicer ni v skladu s pričakovanji glede na tehnike merjenja učinkovitosti
vsake posamezne metode. Metoda DEA namreč uporablja deterministi-
čen pristop, kar pomeni, da odstopanje določene opazovane enote od
mejne funkcije v celoti pripiše neučinkovitosti. Metoda SFA pa na dru-
gi strani uporablja stohastičen pristop, kar pomeni, da odmik opazovane
enote od mejne funkcije razdeli na dva dela, in sicer na stohastično napa-
ko in mero neučinkovitosti. Skladno s tem bi pričakovali, da metoda SFA
oceni višje mere učinkovitosti opazovanih izvajalcev.
Kljub temu so podobne rezultate mer učinkovitosti dobili tudi v šte-
vilnih drugih študijah (Ferrier in Lovell 1990; Hjalmarsson, Kumbhakar
in Heshmati 1996; Chirikos in Sear 2000; Giuffrida in Gravelle 2001;
Jacobs 2001). Razlika v rezultatih je v našem primeru posledica dejstva,
da ocenjena stohastična mejna funkcija, opredeljena znotraj metode SFA,
leži nad ovojnico podatkov oziroma nad mejno funkcijo, določeno z me-
todo DEA. Očitno je torej, da se stohastična mejna funkcija, ki smo jo de-
finirali znotraj metode SFA, manj prilega podatkom, kot je to značilno za
mejno funkcijo, ki jo določi metoda DEA. Znotraj metode SFA smo na-
mreč sami izbrali funkcijsko obliko mejne proizvodne in mejne stroškov-
ne funkcije, medtem ko pri metodi DEA te predpostavke ni bilo treba
sprejeti, kar pomeni, da je metoda DEA sama določila mejno proizvodno
in mejno stroškovno funkcijo.
Preglednica 11: Primerjava mer ekonomske učinkovitosti, ocenjene z metodo SFA in
metodo DEA
Leto Mere ekonomske učinkovitosti ocenjene z Mere ekonomske učinkovitosti ocenjene z
metodo SFA metodo DEA
2005 0,663 0,648
2006 0,651 0,641
2007 0,647 0,642
2008 0,644 0,699
2009 0,646 0,699
2010 0,661 0,735
2011 0,660 0,732
108 2012 0,661 0,697
0,667 0,680
2013
2014 0,665 0,778
Splošna raven ekonomske učinkovitosti pri metodi SFA je torej niž-
ja v primerjavi z metodo DEA v vseh desetih letih opazovanja. Ta rezul-
tat sicer ni v skladu s pričakovanji glede na tehnike merjenja učinkovitosti
vsake posamezne metode. Metoda DEA namreč uporablja deterministi-
čen pristop, kar pomeni, da odstopanje določene opazovane enote od
mejne funkcije v celoti pripiše neučinkovitosti. Metoda SFA pa na dru-
gi strani uporablja stohastičen pristop, kar pomeni, da odmik opazovane
enote od mejne funkcije razdeli na dva dela, in sicer na stohastično napa-
ko in mero neučinkovitosti. Skladno s tem bi pričakovali, da metoda SFA
oceni višje mere učinkovitosti opazovanih izvajalcev.
Kljub temu so podobne rezultate mer učinkovitosti dobili tudi v šte-
vilnih drugih študijah (Ferrier in Lovell 1990; Hjalmarsson, Kumbhakar
in Heshmati 1996; Chirikos in Sear 2000; Giuffrida in Gravelle 2001;
Jacobs 2001). Razlika v rezultatih je v našem primeru posledica dejstva,
da ocenjena stohastična mejna funkcija, opredeljena znotraj metode SFA,
leži nad ovojnico podatkov oziroma nad mejno funkcijo, določeno z me-
todo DEA. Očitno je torej, da se stohastična mejna funkcija, ki smo jo de-
finirali znotraj metode SFA, manj prilega podatkom, kot je to značilno za
mejno funkcijo, ki jo določi metoda DEA. Znotraj metode SFA smo na-
mreč sami izbrali funkcijsko obliko mejne proizvodne in mejne stroškov-
ne funkcije, medtem ko pri metodi DEA te predpostavke ni bilo treba
sprejeti, kar pomeni, da je metoda DEA sama določila mejno proizvodno
in mejno stroškovno funkcijo.
