Page 164 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 164
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
2014. Dolgoročna stroškovna funkcija, ki velja za izvajalca sekundarne
zdravstvene dejavnosti, ima naslednjo kubično funkcijsko obliko:
LTC=316 ,379 Q−0 ,000707Q2+0 ,00000000188 Q3. (3.32)
Dolgoročni celotni stroški v tem primeru niso podani z diskretno
vrednostjo, ampak so izraženi kot funkcija količinskega obsega proizvo-
dnje. Q predstavlja output v obliki števila obravnavanih pacientov in do-
loča višino dolgoročnih celotnih stroškov.
Če želimo izračunati dolgoročno funkcijo povprečnih stroškov, mo-
ramo najprej opredeliti splošno formulo dolgoročnih povprečnih stro-
škov, ki pravi, da je treba dolgoročne celotne stroške deliti s spremenljiv-
ko, ki meri obseg proizvodnje:
164 LAC = LTC . (3.33)
Q
V našem primeru smo dolgoročne povprečne stroške izračunali na
naslednji način:
LAC = 316 ,379 Q−0 ,000707 Q2 + 0 ,00000000188 Q3
Q
LAC =316 ,379−0 ,000707 Q +0 ,00000000188 Q2 . (3.34)
Zvezna analiza nam omogoča izračun dolgoročnih mejnih stroškov
kot odvod funkcije dolgoročnih celotnih stroškov po spremenljivki, ki
meri obseg proizvodnje. Splošni definicijski obrazec za izračun dolgoroč-
nih mejnih stroškov pri zvezni analizi je torej:
LMC = ∂ LTC . (3.35)
∂Q
V našem dporligmoerroučnsmo foudnoklcgiojorocčenloetnmihejnsterostšrkoošvkepoizsrparčeumneanliljtiavkkoi ,Qd:a
smo odvajali
LMC ∂ (316 ,379 Q−0 ,000707 Q 2 + 0 ,00000000188 Q3)
∂Q
=
LMC =316 ,379−0 ,00141Q +0 ,00000000564 Q2 . (3.36)
Povedali smo, da je optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejav-
nosti pri velikosti, ki daje minimalne dolgoročne povprečne stroške. To
velja v primeru, ko je tržna cena postavljena na raven minimalnih dolgo-
ročnih povprečnih stroškov splošne bolnišnice in če ta minimira stroške
2014. Dolgoročna stroškovna funkcija, ki velja za izvajalca sekundarne
zdravstvene dejavnosti, ima naslednjo kubično funkcijsko obliko:
LTC=316 ,379 Q−0 ,000707Q2+0 ,00000000188 Q3. (3.32)
Dolgoročni celotni stroški v tem primeru niso podani z diskretno
vrednostjo, ampak so izraženi kot funkcija količinskega obsega proizvo-
dnje. Q predstavlja output v obliki števila obravnavanih pacientov in do-
loča višino dolgoročnih celotnih stroškov.
Če želimo izračunati dolgoročno funkcijo povprečnih stroškov, mo-
ramo najprej opredeliti splošno formulo dolgoročnih povprečnih stro-
škov, ki pravi, da je treba dolgoročne celotne stroške deliti s spremenljiv-
ko, ki meri obseg proizvodnje:
164 LAC = LTC . (3.33)
Q
V našem primeru smo dolgoročne povprečne stroške izračunali na
naslednji način:
LAC = 316 ,379 Q−0 ,000707 Q2 + 0 ,00000000188 Q3
Q
LAC =316 ,379−0 ,000707 Q +0 ,00000000188 Q2 . (3.34)
Zvezna analiza nam omogoča izračun dolgoročnih mejnih stroškov
kot odvod funkcije dolgoročnih celotnih stroškov po spremenljivki, ki
meri obseg proizvodnje. Splošni definicijski obrazec za izračun dolgoroč-
nih mejnih stroškov pri zvezni analizi je torej:
LMC = ∂ LTC . (3.35)
∂Q
V našem dporligmoerroučnsmo foudnoklcgiojorocčenloetnmihejnsterostšrkoošvkepoizsrparčeumneanliljtiavkkoi ,Qd:a
smo odvajali
LMC ∂ (316 ,379 Q−0 ,000707 Q 2 + 0 ,00000000188 Q3)
∂Q
=
LMC =316 ,379−0 ,00141Q +0 ,00000000564 Q2 . (3.36)
Povedali smo, da je optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejav-
nosti pri velikosti, ki daje minimalne dolgoročne povprečne stroške. To
velja v primeru, ko je tržna cena postavljena na raven minimalnih dolgo-
ročnih povprečnih stroškov splošne bolnišnice in če ta minimira stroške
